Cerkev sv. Lenarta v Krtini - kulturno zgodovinski spomenik, iz časa prehoda iz srednjega v novi vek
Na griču nad vasjo, obdana z danes znižanim taborskim obzidjem, v katero je vključen zvonik in nekdaj še štirje obrabni stolpi, dvižni most in kašča, stoji poznogotska cerkev sv. Lenarta, rešitelja iz stiske in ujetništva. Taborsko obzidje, ki je bilo visoko 5m, opremljeno z lesenim obrabnim hodnikom in strelnimi linami, je vaščanom nudilo zatočišče pred Turki.
 |
Cerkev je triladijska križnorebrasto obokana dvorana. Nastala je po letu 1494 na mestu predhodnice iz sredine 15. stoletja, ki so jo 1471 požgali Turki. Pravokotno tlorisno zasnovo v notranjščini delijo vitki osmerokotni stebri v tri enako široke in visoke ladje. Ker stavba nima prezbiterija, je oltarni del le dvignjen za dve stopnici, močnejše obočno prečno rebro se na obeh straneh zaključi s figuralno konzolo, nekdaj pa je ta del osvetljevalo kar 5 gotskih oken; 3 na vzhodni steni so ob dozidavi zakristije leta 1748 zazidali. Oltarni del najbolj poudarjajo kvalitetne freske, delo mojstra Leonarda in njegove delavnice. Poslikava je nastala sočasno z arhitekturo malo pred letom 1500.Na stenah se zvrstijo številni prizori iz Kristusovega življenja, prostostoječi apostoli, svetniki in dva poslikana oltarna nastavka. Osrednje mesto severne stene pripada prizoru Jezusovega rojstva in Pohodu in poklonu sv. treh kraljev, na južni pa Poslednji sodbi, ki velja za eno najlepših variant v Sloveniji. Zgoraj je Kristus sodnik v mandorli med apostoli in angeli z orodji mučeništva, v srednjem pasu stojita Marija in Janez Krstnik v vlogi priprošnjika za mrtve. Ti se za njima zbujajo iz grobov in v spodnjem pasu odhajajo v nebesa, pogubljeni pa se izgubljajo v peklenskem žrelu. V vsebinsko celoto se vključuje poslikava oboka, izvedena v tehniki suhe freske. |
Krščanski humanizem v poslikavi poudarja vlogo Kristusa Odrešitelja in Sodnika in se prepletata s strahom pred koncem sveta, ki ga je spodbujala zaokrožena letnica 1500 in neprestani turški vdori. Vse to je botrovalo izbiri motivov krtinskih fresk na prehodu v novo stoletje in novi vek. se na obeh stranh zaključi
Obnova cerkve sv. Lenarta in Roka, Krtina pri Domžalah
Prepisano iz: ODMEV, številka 1, leto 1999
Cerkev stoji na vzpetini nad vasjo sredi tabornega obzidja, v katerega je vključen tudi zvonik- nekoč obrambni stolp. Starejši pisci so obnovo današnje stavbe na podlagi prezgodnje datacije fresk ter na podlagi podatka o posvetitvi cerkve leta 1458 datirali v čas pred 1460 in pri tem domnevali, da je bila stavba okoli leta 1520 temeljito prezidana. Takrat naj bi cerkev dobila današnjo obliko in oboke.
V resnici ni mogoče dokazati, da bi bila katerakoli sestavina današnje stavbe istovetena s cerkvijo, posvečeno leta 1458.
Za stavbno zgodovino današnje stavbe nudi mnogo boljšo oporo prošnja arhidiakona Lenarta Seydla na oglejsko kurijo, naj se klučarjem cerkve dovoli pobirati miloščino za cerkev (pro fabrica dicte eccleise) iz leta 1494. Zidava cerkve v zadnjem desetletju 15. stoletja bi ustrezala tako njenemu slogovnemu značaju kot značaju poslikave Mojstra Leonarda, ki jo lahko datiramo v čas okoli leta 1500.
V tlorisu je cerkev preprost pravokotnik . Notranjščina cerkve je preprosta dvorana z vitkimi osmerokotnimi stebri, ki jo delijo na tri enako široke in enako visoke ladje. Tlorisna shema je dokaj pravilna in le v zadnjih dveh zahodnih travejah je os obeh vrst stebrov rahlo zamaknjena.
Po slogovnem značaju se cerkev na Krtini navezuje na gorenjske dvoranske cerkve iz sredine in 2. polovice 15. stoletja, vendar unčikuje zaradi križnih obokov bolj preprosto. Zaradi vzdolžnih in prečnih reber sta bolj poudarjena tudi ritem travej in vzdolžna usmerjenost prostora.
Obočni sistem se opira v ostenju na preproste konzole, iz stebrov pa izhajajo rebra brez kakršnekoli cenzure. Sklepniki so okrašeni z rozetami, trije med njimi pa imajo svetniške figure skromne kvalitete.
Na značaj notranjščine odločno vpliva poslikava Mojstra Leonarda in njegove delavnice, omejena le na njen vzhodni del.
Kvadratni samostojno stoječ zvonik se je razvil iz obrambnega stolpa in je vključen v taborno obzidje. Stolp- zvonik je v času turških vpadov služil za zatočišče krajanov. Visok je 22,75m, debelina zidov je 1,6m, znotraj je predeljen na 6 nivojev. Zvonik predstavlja zelo kvaliteten primer gotske arhitekture. Opremljen je s kamnoseško kvalitetno oblikovanimi elementi (okenski okvir , portal). Nekatere line so polkrožne, druge šilasto zaključene, ali pa se sklepajo v obliki trolista. Piramidasto oblikovana streha zvonika je prekrita s škriljem.
Iz osnovnih podatkov o spomeniku je razvidno, da cerkev sv. Lenarta in Roka na Krtini spada med najkvalitetnejše kulturne spomenike svojega časa.
Cerkev je v stoletjih utrpela več poškodb, zato se je leta 1973 začela njena obnova. V nadaljevanju je na kratko kronološko povzeto dogajanje pri obnovi cerkve:
- v letih 1973 in 1974 so bile dokončno odkrite in rastavrirane freskve v ladji. V letu 1973 je bilo tudi zavarovano delno porušeno taborno obzidje;
- leta 1988 je bila obnovljena fasada ladje. Odstopni ometi so bili odstranjeni. Pod ometi so se pokazali izredno dobro ohranjeni šivani vogali iz peščenjaka, medtem ko drugih prezidav razen regotiziranih oken, ni bilo. Prezentirani so bili šivani vogali iz peščenjaka. Smernice Zavoda, da se odpreta zazidani gotski okni na vzhodni strani ladje, niso bili upoštevani. Okni sta sedaj prezentirani kot niši. Okoli objekta je bila izvedena drenaža, zamenjani so bili tudi notranji žlebovi, urejeno je bilo odvodnavanje;
- V letu 1990 so bili na podlagi arheološkega sondiranja odkopani temelji JZ polkrožnega obrambnega stolpa v višini cca 1m iz kvalitetno obdelanih lomljencev;
- v letu 1991 je bila izvedena delna rekonstrukcija stropa zaradi utrditve zidu in prezentacije tabornega obzidja. Stolp je bil nadzidan do višine strelnih lin, ki so ohranjene v obstoječem zidu. Stolp z lesenim mostovžem bo služil za razgledno ploščad;
- v letu 1995 je bila s škriljem na novo prekrita streha na cerkvi;
- v letu 1996 je bil kupljen škrilj za prekritje strehe na zvoniku, opravljena so bila tudi nujna vzdrževalna dela na zakristiji (streha in beljenje). Odpravljene so bile tudi poškodbe na fasadi cerkve, ki so nastale zaradi nepravilnega odstranjevanja stare strešne kritine z ladje. Z leseno streho, prekrito s škriljem, je bil zaščiten še dodatni del tabornega obzidja;
- v letu 1997 se je začela sanacija in prezentacija zvonika in sicer z nakupom škrilja za prekritje strehe na zvoniku;
- v letu 1998 je mojster Potočnik prekril streho zvonika z novim škriljem. Izvedena je bila tudi nova fasada in arhitekturna poslikava na zvoniku.
S tem je bila zaključena dolgoletna akcija obnove cerkve sv. Lenarta in Roka na Krtini, ki je vseskozi potekala pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju.
Uspešno zaključena obnova cerkve je predvsem zasluga dobrega in plodnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in Krajevne skupnosti Krtina, ob katerih sodelovanju smo uspešno zaključili obnovitvena dela.
Damjana Pečnik, dipl.um.zg., konservatorka za umetnostne spomenike ZVNKD v Kranju
