novo: predlog urbanistične zasnove Krtine!
novo: predlog ureditve križišča v Krtini
Krtina, v in na Krtini, krtinski, Krtinci
Krtina je dolga razpotegnjena obcestna vas, cerkev je na hribu; otroci hodijo v šolo v Krtino, v cerkev pa na Krtino. Izvor tega krajevnega imena ni jasen. Morda je nastalo iz osnove krtini podobnemu hribu, na katerem je cerkev sv. Lenarta. H Krtini spadata dva starejša zaselka, Spodnja Krtina ali Dolenja vas in Vesevka, v pisnih virih tudi Veselka. V župnijskem arhivu se cerkev na Krtini omenja 27. avgusta 1458, ko jo je posvetil škof Fortunat.
Kraj leži v osrednji Sloveniji, približno na 14°39' Vzhodno in 46°9' Severno. Domžale so oddaljene približno 5 km, Ljubljana BTC pa 16 km.
H krajevni skupnosti Krtina spadajo vasi Brezje, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec, Škocjan in Zalog. Bližina avtoceste, mirna in idilična narava, pa so glavni razlog za naraščanje prebivalstva. Danes KS Krtina šteje 820 prebivalcev.
V krajevni skupnosti Krtina je kar nekaj dejavnih društev in organizacij:
Kaj pravijo o njej v krajevnem leksikonu Slovenije:
Jedro vasi je Zg. Krtina pod Krtinskim hribom (357 m), medtem ko je Spodnja Krtina
ob stranski cesti proti Dobu. Pod Krtinskim hribom izvira potok Čudna, ki se izliva v Račo. Na njegovem prisojnem pobočju so njive, v ozadju šibki gozdovi; na črni barjanski zemlji so nekoliko zamočvirjeni travniki. Na jugovzhodnem čelu Krtinskega hriba stoji triladijska, s petimi pari stebrov deljena, gotska cerkev Sv. Lenarta, ki nima prezbiterija in je ravno zaključena. Leta 1471 so cerkev požgali Turki. Obnovljeno stavbo so obdali s taborskim obzidjem, ki je imelo 4 stolpe. Čez jarek je držal dvižni most. Leta 1863 so stolpe podrli in obzidje znižali.
Samostojen zvonik je podoben trdnjavskemu stolpu. V njem so turška vrata iz nekdanjega vhodnega stolpa. Na vrhu Krtinskega hriba so odkopali prazgodovinske premete. Razvaline leta 1641 zgrajenega dvorca Veselka so leta 1967 podrli.
Še več zgodovine pa so odkrili
pri razkopavanju avtoceste v letih 1998 in 1999, ko so našli tudi obilne ostanke naših prednikov!
V južnem in jugovzhodnem vznožju Krtinskega hriba, na robu močvirne ravnine prepredene z malimi potoki, na prisojni legi torej, so bili odkriti ostanki dveh naselij. Prvega prazgodovinskega, ki je živelo vsaj od konca bakrene pa vse do srednje bronaste dobe, t.j. od nekako 24. do 14. stoletja pr.n.š., in drugega antičnega, ki je obstajalo vsaj med 2. in 4. stoletjem. Številni ostanki keramičnih posod, svinčene uteži, dragoceni nakit in drugi predmeti vsakdanjega življenja v naselju kažejo, da je bila raven podeželskega življenja tudi izven klasičnih rimskih kmetij dokaj visoka.
Takšnole je bilo videti najdišče:
Več o izkopavanju pa vodi Skupina za Arheologijo na Avtocestah Slovenije (SAAS).
