Osnovna šola v Krtini (1908)

Ljudska šola v Krtini

Občina Krtina je že leta 1886, ko so reševali prostorsko stisko v dobski stari šoli, oblastem poslala prošnjo za ustanovitev šole v Krtini. Oblast je prošnjo zavrnila in je več kot 20 let ostalo vse po starem. Krtinska zahteva za svojo šolo je bila spet pred oblastjo 5. junija 1905. Pri tem je krtince podprla brezoviška občina. zlasti njen župan Ivan Cerar-Špirovec, in sicer zato, da bi se občina izognila stroškom za razširitev šolskega poslopja v Dobu. To pot je občina Krtina uspela. Okrajni šolski svet je je 6. novembra 1905 izdal odlok št. 1111, da se v krtinski občini ustanovi enorazredna šola.

Ustanovitev je leta 7. decembra 1906 potrdil tudi Deželni šolski svet v Ljubljani. Odborniki Občine Krtina: Jernej Grošelj, Josip Zarnik, Valentin Erbežnik, Franc Prenar, Janez Hiršman, Janez Vidmar, Janez Kavka, Franc Kovač, Ivan Capuder in Anton Sušnik so na seji 22. novembra pod vodstvom župana Janeza Pirnata v nasprotju s trditvijo krajnega šolskega sveta v Dobu ugotovili, da je samo v vaseh Škocjan, Brezje in Studenec več kot 40 šoloobveznih otrok, ki so več kot štiri kilometre odaljeni od dobske šole. Nasprotovali so razširitvi dobske šole v trirazrednico; zaprosili so okrajni šolski svet, da naj si ogleda prostor za novo šolsko poslopje, ter sklenili, da je treba z gradnjo čimprej začeti.

Po dogovoru bi morala šola stati nekje na meji med Krtino in Brezjem, a so Krtinci naredili vse, da so jo postavili na svojo stran. Zemljišče zanjo je občina kupila od Antona Sušnika-Bolčarja za 320 kron. Stroški za gradnjo so znašali 17.493 kron; temu znesku pa je treba prišteti še veliko prostovoljnega dela, ki so opravili domačini. Gradnjo je prevzel zidarski mojster Anton Osolin iz Rov; končana je bila 10. septembra 1908, ko je bilo poslopje komisijsko pregledano. Šolsko poslopje so slovestno blagoslovili in odprli v nedeljo, 13. septembra, istega leta ob 15. uri. Na slovestnosti so govorili Ivan Grčar, župnik iz Doba, okrajni glavar Krese ter Makso Pirnat. S poukom so začeli naslednji dan. Predsednik prvega krajnega šolskega sveta v Krtini je bil Franc Prenar, člani pa Ivan Pirnat, Janez Majhen, Valetin Erbežnik in Ivan Grčar. Šola je bila zgrajena v letu ob šestdesetletnici vladarja cesarja Franca Jožefa, in zato so jo imenovali Franc Jožefova šola. Nad glavnim vhodom pa je bila vzidana spominska plošča z napisom: V spomin 60-letnice vladarja Nj. Veličanstva Franc Josipa I. 1848 - 1908.

Ob začetku je šolo obiskovalo okrog sto otrok iz vasi Krtina, Škocjan, Brezje in Stdenec. Ta šolski okoliš je ostal nespremenjen vse do jeseni leta 1945, ko se mu je pridružila vas Zalog s 14 šolarji.

Med nemško okupacijo, so tudi v Krtini poučevali nemški učitelji. Zvečer pred sv. Miklavžem 6. decembra 1944 so krtinski aktivisti ob podpori partizanske enote šolo zažgali, uporabne predmete pa odnesli s sabo domov. Po drugi svetovni vojni je bila tako kot mnogi drugi kraji na Slovenskem, tudi Krtina brez šolskega poslopja, zato so imeli pouk v Mavovi hiši v Krtini in gasilskem domu na Studencu, kjer je bila hkrati tudi pisarna Krajevnega ljudskega odbora Krtina. Z obnovitvenimi deli šolskega poslopja so začeli 9. oktobra 1945. Predsednik odbora za obnovo je bil Pavle Jeretina-Jurček iz Brezja, ki ima največ zaslug , da so šolo ob tej priložnosti nadzidali v nadstropno stavbo. Z 22. oktobrom 1946 so v njej začeli s poukom, ker pa ni bilo nikjer mogoče dobiti stekla za okna, so kmalu prenehali. Z rednim poukom pa so začeli 28. januarja 1947.

Podružnična šola v Krtini

Od leta 1962 so v Krtini samo prvi štirje razredi, nato učenci nadaljujejo šolanje v dobski osnovni šoli. Da je bila šola brez vodovoda, je bila gotovo velika pomanjkljivost. Vodo so napeljali v letu 1965 iz vodovoda v Brezju, pritekla pa je 2.septembra. V letu 1978 so na tako imenovani domžalski vodovod priključili tudi Osnovno šolo v Krtini.V letu 1980 so v šolo napeljali telefon. Takoj po zaključku šolskega leta 1979-1980 so začeli šolsko poslopje prenavljati. Delo je prevzelo gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika, zato leta 1980 - 1981 v Krtini ni bilo pouka.

prepisano iz knjige: Stražar; Župnija Dob skozi stoletja

Takole pa so otroci Osnovne šole Dob, Podružnične šole Krtina, narisali Krtino:

kjer so se - upravičeno - razburjali čez prometno cesto, ki deli vas na dva dela. O tem so imeli tudi celo predstavitev, a do danes še ni semaforja.