a  
a
Urbanistična zasnova Krtine
Ljubljana, april 2006

(predlog)
 		Avtorji

Maja Brusnjak,
Milana Klemen,
Gregor Marolt,
Naja Marot,
Urška Mikec
   
Značilnosti naselja Krtina Problematika prostorskega razvoja Krtine Vizija in urbanistična zasnova Sklep Foto galerija

Značilnosti naselja Krtina

Zgodovinski razvoj Krtine (Cherenpuckel)

  • Na dobskem območju so najstarejša naselja nastajala ob vznožju hribov, ki se dvigajo iz ravnine in deloma na njih ter na ozemlju vzdolž geografsko pogojenih prometnih smeri. Povsod je za osnovo za poselitev tvorila stara, že v antiki ustvarjena površina kulturne zemlje, kar je razvidno iz starih toponimov na tem območju. Preko tega območja je vodila tudi pomembna antična cesta med zahodom in vzhodom, skozi Dob in v neposredni bližini Krtine. V času do 13. stoletja (v drugem poselitvenem obdobju) je na tem območju nastalo največ vasi. Priseljenci ali kolonisti so začeli krčiti ravninski gozd zunaj poplavnih območij in v hribovitih predelih.

Naselja na dobskem območju so imela skozi vsa stoletja pa do prve svetovne vojne povsem kmečki značaj. Za obliko kmečkih domov in za obliko večine naselij sta bili odločilna zemljiška delitev in morfološka izoblikovanost zemljišča. Na širšem dobskem območju sta dve vrsti naselij, na ravnini in na hribovitem terenu, za naselitev ljudi pa so bili odločilni predvsem vodni viri.


Slika 3: Krtina po Franciscejskem katastru (okoli 1825)

Krtina spada med kmečke zaselke, ki so nastali v bližini tekoče vode na nekoliko dvignjenem svetu, nad zamočvirjeno ravnino in na meji poplavnega območja, hkrati je v neposredni bližini pomembno križišče cest. Pred nekaj leti so na JZ pobočju in ob vznožju Krtinskega hriba severno od vasi izkopali prazgodovinsko naselbino in ostanke rimske poselitve, kar kaže, da je bilo območje poseljeno že pred več tisoč leti.

Občasnih poplav se prebivalci niso povsem izogibali, nasprotno, navadili so se jih in z njimi živeli. Voda je poleg škode prinesla tudi koristi, saj je jeseni in spomladi pognojila zemljo. Naselja so običajno postavljali na meji med gozdom in obdelovalno zemljo, ali med travniki in njivami – predvsem zaradi varčnosti in lažjega gospodarjenja.



Slika 4: Krtina na začetku 20. stoletja (Stražar)

Prva omemba zaselka je iz leta 1458, ko se v župnijskih arhivih omenja prva cerkev na Krtini. Vendar naj bi bila Krtina vsaj kakšnih sto let starejša od prvih omemb v pisnih virih. V neposredni bližini cerkve so nastale prve kmetije, kmetje so bili podložni bližjim gospostvom in samostanom ter stolnemu kapitlju v Ljubljani. V listinah se grad Veselka (nekdanja pristava bližnjega gradu Krumperk) omenja 1. oktobra 1575.
Leta 1830 je imela Krtina 294 prebivalcev in 44 hiš, ki so bile deloma ob cesti, deloma raztresene. Največ je bilo lesenih poslopij na zidanih temeljih, z majhnimi okni in s slamnatimi strehami. Tudi gospodarska poslopja in skednji so bili leseni z zidanimi temelji, večinoma v podaljšku stanovanjskih poslopij. Prebivalci so se preživljali s kmetijstvom (znani so na primer podatki o številu živine v vasi: 38 konj, 6 volov, 85 krav, 40 glav mlade živine in 50 prašičev), bili so podložni bližnjim gospostvom Češenik, Kolovec, Tistanj, Brdo, Velesovo, Križ in škofijskem kapitlju v Ljubljani. Ceste s sosednjimi kraji so bile slabo vzdrževane, z lesenimi mostovi čez potoke. V bližini je bilo tudi nekaj mlinov.

Fizičnogeografski opis

Lega

Krtina leži v Osrednji Sloveniji približno na 14°39' v.g.d. in 46°9' s.g.š. Od Domžal je oddaljena 5 km, od roba Ljubljane pa 16 km. Je del Kamniško-bistriške ravni, ki jo Gams uvršča v Ljubljansko kotlino, južno in vzhodno pa ravnica postopoma prehaja v Vzhodno predalpsko hribovje. Jedro vasi je Zgornja Krtina pod Krtinskim hribom ( 357 m), medtem ko leži Spodnja Krtina ob stranski cesti proti Dobu. K naselju spadata še zaselka Veselka in Dolenja vas.



Slika 5: Lega naselja Krtina (PK SLO 1 : 750.000, DTK 1 : 50.000)

Število prebivalcev Krtine v naslednjih desetletjih je bilo: 1869 – 328, 1890 – 332, 1910 – 299, 1931 – 319, 1948 – 308, 1961 – 303, 1971 – 342, 1981 – 354, 1989 – 413 in 1995 – 434. (Stražar, 1996)


Slika 6: Klimogram Volčjega potoka ( 360 m) (Klimatografija Slovenije, 1995)

Podnebje

Podnebje je zmerno celinsko podnebje Osrednje Slovenije s povprečno letno količino padavin 1000 do 1300 mm in celinskim padavinskim režimom z malo snežnih padavin. Aprila pade manj padavin kot v oktobru. Povprečna letna temperatura je 8 do 10 °C, povprečna januarska -2 do 0 °C, povprečna julijska 18 do 20 °C. Zaradi izgrajene AC in zadrževalnika vode je v zraku povečana koncentracija aerosolov, kar pomeni pogostejšo pojavnost megle.

Vodovje

Pod Krtinskim hribom izvira potok Čudna, ki se izliva v Račo. Severovzhodno od naselja zavije potok Radomlja proti jugozahodu in teče skozi Krtino ob severu robu široke doline. Območje ob Rači in Radomlji je poplavno. Konec 80-ih letih je bila izvedena melioracija »glavnega polja«, kar je zmanjšalo poplavno ogroženost naselja. V zadnjem času se pojavlja problem vzdrževanja kanalov.Zbiralnik, poimenovan Gradiško jezero, so v obdobju od 2000 do 2003 zgradili v občini Lukovica in danes zbira vse vode povodja Črnega grabna. V letu 2004/2005 je bil prvikrat napolnjen z vodo. Prav tako je vanj iz Moravč speljan podzemni rov, v katerega se usmerja vode Drtijščice. Poleg hidrološke je zaradi sprehajalne poti pomembna tudi turistična in naravovarstvena vloga zbiralnika, saj se okrog njega zbirajo številne divje ptice. Količino vode uravnavajo z zapornicami.

Prsti in rastje

Prsti, ki so se razvile na območju Krtine, pogojuje geološka podlaga. Na karbonatnih kamninah, laporju in flišu so to rjave prsti, pokarbonatne prsti in rendzina, na nekarbonatnih kisle rjave prsti. Na ravninah jih poraščajo nekoliko zamočvirjeni travniki in njive, Krtinski hrib poraščajo bukovi gozdovi (gozd bukve in velike mrtve koprive, toploljubni gozd bukve in gabrovca ter kisloljubni gozd bukve in kostanja).

2.3 Demografske, socialne, gospodarske, funkcijske in okoljske razmere

Prebivalstvo

Število prebivalcev je v 20. stoletju postopno naraščalo s 323 na začetku stoletja na 479 leta 2002 in še vedno raste. Letna rast v obdobju 1961 do 1991 je znašala kar 1,23. Zaradi novogradenj je visoka tudi v zadnjih nekaj letih, vendar predvsem na račun priseljevanja.


Slika 7: Rast števila prebivalcev (medmrežje 1)

 

Po spontani projekciji prebivalstva naj bi do leta 2011 prebivalstvo naraslo na 499. vendar lahko zaradi novogradenj in stanja leta 2002 (479) upravičeno pričakujemo izrazitejšo rast, ki se vključno s priseljenimi do februarja 2006 ocenjuje na 650 do 700 novih prebivalcev, kar bi skupno pomenilo 1000 do 1200 prebivalcev.

Krtina je v primerjavi z Dobom in Domžalami mlado naselje, saj je povprečna starost 35,1 let, indeks staranja pa znaša 54,3. Povprečna starost domžalske občine je namreč 39 let, indeks staranja pa 68. Še mlajša je v primerjavi z državnim povprečjem (45,2 leti). Mladih (19 %) je skoraj za deset procentov več kot starih (10 %). V vseh treh naseljih je indeks staranja žensk za 0,2 do 0,3 indeksi točki slabši od indeksa moških. Za Krtino sta ti dve vrednosti 0,65 in 0,43.


Slika 8: Starostna piramida za Krtino (medmrežje 1)

 

Krtina ima zelo netipično starostno piramido, ki povsem odraža njeno demografsko strukturo. Izstopajo kategorije mladih in generacija njihovih staršev. Celotna občina Domžale ima v nasprotju s tem tipično slovensko staro piramido.

V Krtini od rojstva živi 48 % prebivalcev. Približno enako se jih je preselilo iz druge občine iste statistične regije ali iz drugega naselja iste občine, skupaj 46 %. V Dobu je delež staroselcev manjši in znaša le 39 %. Delež v domžalski občini živečih od rojstva je skoraj enak deležu priseljenih iz druge občine iste statistične regije, kar pomeni, da je selitvena slika celotne občine pestrejša kot same Krtine. Potrebno pa je poudariti, da priselitve zadnjih treh let niso upoštevane. To so večinoma pari v starosti 30 do 40 let s šoloobveznimi otroki, preselila se je celo družina s štirimi otroki.


Slika 9: Prebivalstvo po tipu selitve (medmrežje 1)

Glavni razlogi za intenzivno priseljevanje so majhna oddaljenost Krtine od Ljubljane, dobra cestna povezava in avtocestni priključek, ugodna cena nepremičnin, bližina naravnega okolja ter po mnenju enega izmed priseljencev idealno okolje za vzgojo otrok.

Izobrazbena struktura in izobraževanje

Krtina ima nizko izobrazbeno strukturo, saj prevladujejo tisti s končano osnovno šolo (35 %). Sledijo jim nižje in srednje poklicno izobraženi (32 %), medtem ko je tistih z višjo in visoko šolo le 7 %. Krtina ima slabšo izobrazbeno strukturo od Doba in Domžal, kjer prevladujejo osebe z dokončano srednjo in strokovno šolo in je delež višje in visoko izobraženih (13/14 %) dvakrat višji. Doma se v Krtini šola le 16 % učencev (podružnična šola), na Dobu 36 % (osnovna šola) in v celotni občini 36 %. Največ – okrog polovice – jih migrira v drugo občino iste statistične regije, kar je zlasti v primeru študentov Ljubljana.

V podružnični šoli Osnovne šole Martina Koželja z Doba pri Domžalah uči sedem učiteljic v čistih ali kombiniranih oddelkih se je v šolskem letu 2005/2006 izvajal pouk za 52 učencev od prvega do petega razreda. Šola je dobro opremljena – računalniška učilnica, prav tako tudi po velikosti zadostuje za sedanje potrebe. V sklopu šole je organizirano jutranje varstvo in popoldansko podaljšano bivanje. Šolski okoliš obsega poleg Krtine in Dolenje vasi še Brezje, Studenec, Kokošnje in pokriva zaledje 823 prebivalcev. Najbližji vrtec je na Viru, pouk od 5. do 9. razreda pa učenci obiskujejo na Dobu, kamor jih vozi šolski avtobus (Zalog/Kokošnje – Dob). Večji priliv otrok iz novih hiš še ni opazen, saj precej otrok priseljencev še vedno obiskuje šolo v Ljubljani in zato potrebe po devetletki še ni. Otroci se poleti zadržujejo večinoma na igrišču pri šoli in na Studencu, veliko jih sodeluje v Kulturnem društvu Mirana Jarca in pri gasilcih. V šoli se v popoldanskem času izvaja tudi kickboksing, na igrišču pa v sezoni igrajo nogomet, košarko, odbojka na mivki in ga uporabljajo kot večnamenski prireditveni prostor.

Oskrbne dejavnosti, rekreacija in turizem

Krtina spada med naselja z najnižjo stopnjo centralnosti, saj ima le petletno podružnično osnovno šolo, trgovino s prehrano, bar (Podkvica) in gostilno s prehrano (Pub Rok). Gostilno v Spodnji Krtini, ki je bila edina po drugi svetovni vojni, so zaprli že pred desetletjem.

V naselju oziroma širši okolici je razvita društvena dejavnost:

  • Športno društvo Krtina (ustanovljeno leta 2005 na pobudo krtinskih nogometašev in pohodnikov),
  • Turistično društvo Rača,
  • Kulturno društvo Miran Jarc,
  • PGD Studenec (gasilsko društvo),
  • čebelarsko društvo,
  • Društvo mladih Dob,
  • Krajevna organizacija rdečega križa in
  • Organizacija Zveze borcev Dob.

 


Slika 10: Dosežena stopnja izobrazbe prebivalstva starega 15 let in več (medmrežje 1)

Športno društvo za prebivalce in svoje člane (dosedaj jih je že 50) izvaja naslednje aktivnosti: rekreacija v obliki nogometa, košarke in badmintona, ki delno poteka v športni dvorani osnovne šole Dob. Poleg tega vsako leto posamezne sekcije načrtujejo naslednje aktivnosti: pohodništvo, nogomet (dvoranski/zunanji turnirji), izlete s kolesi, ogled tekme za Zlato lisico, pomoč pri organizaciji smučarskih skokov v Dobu, pustno zabavo za otroke, nabiranje borovnic, kostanjev piknik in izlet na Kras.

Rekreaciji so namenjene:

  • kolesarske poti ob Radomlji in Rači; Brdo; Lukovica; Sv. Trojica; Gradišče (zadrževalnik); Lukovica; Krašnja in
  • po istih trasah tudi sprehajalne poti, ki jih domačini uporabljajo pogosteje kot kolesarske, in poti za konje. Povezujejo Prevoje, Radomljo, Prevojsko gmajno, Sv. Trojico, Krumperk, Koseze – v smeri Lukovice, Škocjana, Rovo, Zagorico, Moravče in Ihan.


Slika 11: Sprehajalka


Slika 12: Na jahalni poti ob potoku Radomlja

Krtinski hrib predstavlja pomembno rekreacijsko območje domačinov, ki ga od kraja sedaj ločuje avtocesta, na drugi strani pa je narejena povezava s Prevojami.

Turistično društvo Rača skrbi za promocijo kraja (znak, zloženka Krtina in okolica - distribucija preko organizacij, občine, turističnih krajev) oglede cerkve in v sodelovanju z osnovno šolo tradicionalno organizira prireditev ob Gregorjevem in kresovanje na Krtinskem hribu ob dnevu državnosti. Občasno organizirajo razstave, na primer razstava miniaturnih vozov v letu 2005, novost je kostanjev piknik na Lenartovo nedeljo v novembru.

Turistične znamenitosti v naselju Krtina in njegovi okolici so po mnenju turističnega društva naslednje:

  • cerkev sv. Lenarta (letno 150 obiskovalcev),
  • cerkev sv. Kancijana v Škocjanu,
  • ohranjena Kovačeva domačija,
  • kašča v Rači,
  • obnovljena 200 let stara klet pri Stražarjevih v Škocjanu,
  • stara lesena hiša v Zalog,
  • letno gledališče v Studencu (prireditve obišče do 10.000 ljudi, tudi iz tujine in zamejstva),
  • Škocjanska in Boštonova jama,
  • ekološka kmetija,
  • naravni sifon – izvir tople vode v Zalogu.

Zelo aktivno je tudi Kulturno društvo Miran Jarc. Gledališka skupina pripravi do deset iger na sezono, od katerih vsaka privabi okrog tisoč obiskovalcev. Poskrbijo še za likovne razstave, koncerte, v letnem gledališču Studenec gostujejo s predstavami tudi druga gledališča.

Gospodarstvo in zaposlovanje

Največ prebivalcev Krtine je zaposlenih v drugem naselju domžalske občine (46 %), to so tovarne Tosama, Helios. Pri Dobu je ta delež nižji - le 32 %, kar pomeni, da lahko zaposluje več lokalnega prebivalstva. Glede na domžalsko občino jih je največ v drugi občini statistične regije - Ljubljani. V Dobu in Krtini je enak delež prebivalstva zaposlenega v domačem kraju – 18 %, tako da kraja nista razviti zaposlitveni središči. V drugo statistično regijo jih dnevno migrira le 1 %.


Slika 13: Delovno aktivno prebivalstvo po kraju zaposlitve (medmrežje 1)

Delež aktivnega prebivalstva je približno enak v obeh naseljih in v občini (49-51%). Med neaktivnimi ima največ otrok, učencev, dijakov in študentov Krtina (32 %), upokojencev pa občina Domžale (22 %). Poleg izobrazbene strukture se Krtina razlikuje tudi po dejavnostni strukturi, saj prevladujejo nekmetijske dejavnosti (54 %), v storitvenem sektorju je zaposlenih 40 %. Dob in občina Domžale sta že v t.i. postindustrijski dobi, saj je 57/58 % prebivalcev aktivnih v terciarnem in kvartarnem sektorju. Kmetov je v vseh naseljih malo – 2 oziroma 3 %.

Sektorska struktura zaposlenih se spreminja. Včasih je bila Krtina večinoma naselje kmetov in delavcev, sedaj so kmetje samo še štirje, kar 15 je polkmetov. V sosednih vaseh (Brezje, Škocjan, Studenec, Rača) so še štiri večje kmetije. Ukvarjajo se predvsem z mlečno živinorejo (govedo, ki se prosto pase), manj so obdelane kmetijske površine. Njivske pridelke (krompir, pesa) in žita (ječmen, pšenica, koruza) gojijo bolj za lastno uporabo in krmo, manj za prodajo, pri tem pa jih ovirajo kisla močvirnata tla.

V celotni krajevni skupnosti je okrog 40 obrtnikov, le nekaj od njih ima delavnice z več zaposlenimi. V Krtini so to predvsem storitvene dejavnosti: elektromehanika, avtoprevozništvo, ogrevalna tehnika, vodovodno instalaterstvo, instalaterstvo; večje proizvodnje ni.

Promet

Naselje leži ob AC Ljubljana-Trojane, zgrajeni v obdobju od 1998 do 2005, ob regionalni cesti Želodnik-Moravče-Izlake ter ob lokalnih cestah Dob-Krtina in Krtina-Brezje pri Dobu. Od julija 2005 deluje cestninska postaja Krtina. Do Ljubljane stane cestnina 130 tolarjev, do Lukovice pa 150 tolarjev.

Večjega javnega parkirišča razen ob Pubu Rok v naselju ni, prav tako naselje nima bencinske črpalke. Po AC je proti Celju najbližja na Lukovici, proti Ljubljani v Ljubljani, po magistralni cesti pa v Domžalah in v Moravčah.

Javni promet izvajata dve avtobusni podjetji: Kam Bus iz Kamnika in Integral Zagorje. Integral Zagorje vozi na relaciji Zagorje-Moravče-Domžale-Ljubljana preko Krtine ob delovnikih in ob delovnikih v času šolskih počitnic trikrat (prvi avtobus 6.30), v soboto, nedeljo ali med prazniki enkrat (11.00). V obratni smeri Ljubljana-Domžale-Moravče-Zagorje ob Savi pelje preko Krtine ob delovnikih in med šolskimi počitnicami štirikrat (prvi avtobus 8.14), v soboto, nedeljo in na praznične dni le enkrat (17.54). Vožnja na relaciji Krtina-Ljubljana stane v eno smer 610 SIT, Krtina-Domžale pa 380 SIT.

Kam Bus vozi preko Krtine iz smeri Moravč, Peč in Vrhpolja pri Moravčah in gredo po različnih poteh do Ljubljane. Vozijo po naslednjih registriranih relacijah:

  • Moravče-Vrhpolje pri Moravčah-Domžale,
  • Ljubljana-Šentjakob-Domžale-Radomlje-Moravče-Peče,
  • Ljubljana-Šentjakob-Domžale-Moravče-Peče,
  • Moravče-Domžale-Trzin-Ljubljana.

Tako gredo preko Krtine na relaciji Moravče-Ljubljana avtobusi ob delovnikih šestnajstkrat (prvi 5.05, zadnji 21.44), ob sobotah štirikrat in ob nedeljah in praznikih dvakrat, pri čemer nobeden ne pelje do Ljubljane, ampak le do Domžal. V obratni smeri Ljubljana-Domžale-Moravče (iz Ljubljane vozi eno uro) pelje preko Krtine dvanajstkrat (prvi 6.45 in zadnji 23.10 iz Domžal), ob sobotah štirikrat (dvakrat iz Domžal, dvakrat iz Ljubljane) in ob nedeljah in praznikih obakrat iz Domžal. Cena enkratne vozovnice na relaciji Krtina-Domžale znaša 380 SIT, na relaciji Krtina-Ljubljana pa 520 SIT. Zaradi relativno visoke cene in dolge vožnje je potnikov malo - to so večinoma študenti.

Tip in vloga naselja v okviru omrežja naselij, vpetost v širši prostor

Krtina spada med naselja z najnižjo stopnjo centralnosti, saj ima le petletno podružnično osnovno šolo, trgovino s prehrano in gostilno s prehrano.


Slika 15:Izsek iz karte centralnosti iz GAS-a (Geografski atlas Slovenije, 1998)

Glede na merila za uvrstitev naselja po tipologiji se naselje uvršča v tip C, saj:

  • je število prebivalcev je večje od 250,
  • je naselje lokalno oskrbno in zaposlitveno središče,
  • v njem prevladuje stanovanjska funkcija, kmetijstvo je le dopolnilna,
  • je naselje dobro povezano z večjimi oskrbnimi in zaposlitvenimi centri (Moravče, Domžale, Ljubljana).
Krtina je razloženo naselje, sestavljeno iz več gručastih zaselkov: Zgornja in Spodnja Krtina, Dolenja vas in razloženi zaselek Veselka, vsi pa imajo naslov Krtina. Celotna krajevna skupnost Krtina pa obsega še naselja: Krtina, Brezje, Škocjan, Studenec, Kokošnje, Zalog, Rača, Račni vrh, vsega skupaj okoli 1000 prebivalcev. Na severu je naselje najbolj ostro zamejeno, na jugu pa

prehaja v kmetijska zemljišča. Naselje je nastalo tako, da so okrog razloženih kmetij začeli graditi enodružinske stanovanjske hiše. Pred tridesetimi leti je bilo na tem območju le šestdeset hiš, danes v 160 do 180 hišah biva 60 družin.

 


Slika 16 : Karta razloženega naselja (TTN5, GURS)

Dnevne migracije so v Krtini izrazit pojav, saj migrira kar polovica delovno aktivnih in 80 % šolajočih se prebivalcev. To je posledica pomanjkanja zaposlitvenih možnosti in zgolj podružnične osnovne šole. Največ jih dnevno potuje v Dob, Domžale in Ljubljano.

Za oskrbo prebivalcev je najbolj pomemben pet kilometrov oddaljeni Dob, kjer je prebivalcem na voljo pošta, osnovna šola, trgovina, športne aktivnosti in župnija. V Domžale gredo na delo in v zdravstveni dom, pri čemer najnovejši priseljenci tja največkrat sploh ne zahajajo. V Moravče se odpravijo le redko. Ljubljana je pomembna kot nakupovalno in delovno središče, njej pa Krtina predstavlja predvsem spalno naselje. Večjega regionalnega pomena naselje nima, razen avtocestnega priključka in bližnjega Studenca, kamor v letno gledališče prihaja prebivalstvo širšega zaledja (Ljubljana, Zasavje, Kamniško-Bistriška ravan).

Notranja struktura naselja

 Površina ureditvenega območja naselja je 27,29 ha. Gostota prebivalstva je torej 17,6 preb./ha, z upoštevanimi novimi priseljenci od 23,8 do 25,7 preb/ha. Če upoštevamo samo pozidane površine v ureditvenem območju naselja ( 18,44 ha), znaša gostota 26,0 preb./ha, zaradi priseljencev naj bi naraslo na 35,2 do 38,0 preb./ha.  

Celotno območje sedanjega naselja je razdeljeno na več morfoloških celot:

Morfol. celota

Opis

KT-C1

območje cerkve

KT-C2

območje šole, igrišče, objekt KS

KT-E1

območje novejše enodružinske gradnje ob cesti

KT-N1

nepozidano zemljišče med Spodnjo Krtino, cesto in AC priključkom

KT-S1

manjše območje enodružinske stanovanjske gradnje

KT-S2

manjše območje enodružinske stanovanjske gradnje

KT-S3

manjše območje enodružinske stanovanjske gradnje

KT-SK1

območje naselja Spodnja Krtina z mešano enodružinsko in stanovanjsko gradnjo

KT-SK2

območje naselja Zgornja Krtina z mešano enodružinsko in stanovanjsko gradnjo

KT-SK3

območje kmetij v Zgornji Krtini

KT-SK4

izločena manjša gruča kmetijskih in stanovanjskih objektov

KT-SK5

območje vaškega naselja Dolenje


Morfol. enota

Pozidano (m 2)

Nepozidano (m 2)

Skupaj (m 2)

BEP

(m 2)

FSI

KT-C1

2377,84

6724,80

9102,65

700

0,08

KT-C2

6295,94

4763,30

11058,14

2190

0,20

KT-E1

8666,80

 

8666,80

2480

0,29

KT-N1

 

38017,79

38017,79

0

0,00

KT-S1

2458,36

 

2458,36

360

0,15

KT-S2

1304,33

 

1304,33

220

0,17

KT-S3

1419,86

 

1419,86

480

0,34

KT-SK1

87225,92

19281,48

106507,40

23348

0,22

KT-SK2

32041,16

11311,07

43352,23

11386

0,26

KT-SK3

14303,53

6105,31

20408,84

3600

0,18

KT-SK4

6313,19

 

6313,19

1980

0,31

KT-SK5

22037,34

2277,14

24314,47

6266

0,26

Skupaj

184444,26

88479,79

272924,05

53010

0,19

preglednici 1, Morfološke enote naselja, št. lista 7

Zgornja Krtina s strnjeno pozidavo ob cerkvi na vzpetini predstavlja starejši del naselja, Spodnja Krtina je nastala kasneje z obcestno pozidavo in se nato počasi spajala s posameznimi kmečkimi gospodarstvi, lociranimi med kmetijskimi površinami. Zgornja in Spodnja Krtina se prostorsko nista spojili, temveč obstajata v prostoru še vedno kot dve bolj ali manj samostojni poselitveni in hkrati tudi največji sklenjeni območji stanovanjske pozidave. Znotraj omenjenih poselitvenih območij se nahajajo ohranjene kmetije. Območja centralnih funkcij predstavljajo cerkev z neposredno okolico, trgovina, delujoča gostilna v Zgornji in opuščeni gostilni v Spodnji Krtini. V naselju ni območij s prevladujočo proizvodno dejavnostjo.

Ambientalnost in videz grajenih struktur

Krtina predstavlja tip sestavljenega naselja z dvema jedroma. Starejši, gručasti del naselja se je razvil na vzpetini ob robu kulturne krajine na stiku obdelovalnih kmetijskih površin z gozdom. Mlajši del naselja je nastal na ravnini na stiku komunikacij z obojestransko obcestno pozidavo, nepravilno in raztegnjeno obliko. Celotno naselje ima južno lego in je dobro osončeno.

Staro jedro na vzpetini je kompaktno, prepoznavno v prostoru in zavarovano kot naselbinska dediščina. Osrednja dominanta je cerkev, ki leži na višjem, izpostavljenem delu naselja. Zaradi dvignjene lege ima široko vidno vplivno območje.


Slika 17: Staro jedro Zgornje Krtine

Nekdanje kmečke domačije so sestavljene domačije, kjer so stanovanjski in gospodarski objekti postavljeni v gručo. Objekti so postavljeni vzporedno in pravokotno glede na osrednjo cesto skozi mlajši del naselja. Tlorisi so vzdolžno zasnovani, velikostno razmerje je od 1:2 do 1:4. Stavbe so pritlične z izkoriščenim podstrešjem ali pritlične z mansardnim izzidkom. Strehe so simetrične dvokapnice brez čopov, naklona okrog 40°, krite so z bobrovcem. Detajli so kamniti ali poudarjeni v ometu. Iz teh krajev so


Slika 19: Ena izmed redkih ohranjenih starih domačij v Krtini


znane tudi furmanske hiše in gostišča, nekatere stavbe so oblikovane po meščanskih vzorih. Avtohtone stavbe so po tipu hiše osrednjeslovenske (klasifikacija po Meliku).

Večina prvotnih hiš je bilo skozi čas predelanih, dozidanih ali prezidanih, vendar so kljub temu ohranile neko mero pričevalnosti. Delno so se ohranila tudi kmečka gospodarstva, locirana v stanovanjskih območjih. Za starejše kmečke objekte na območju vaškega jedra je značilna postavitev v gručo ter podolgovat tloris stavb. Domačije so zasnovane tako, da sta stanovanjski in gospodarski del povezana ali postavljena v gručo. Višinski gabarit stanovanjskih objektov obsega višine P ali P+M, pri bogatejših kmetijah največ do P+1, strešine imajo naklon od 40 do 45 stopinj.

Stanovanjske hiše, ki so plod dela samograditeljev in so bile zgrajene predvsem v 70-ih letih prejšnjega stoletja, so arhitekturno neprepoznavne v krajini (imenovane tudi »kocke«, »transformatorji«) in zato ne predstavljajo kvalitetnega zgleda za oblikovanje nove pozidave. Tlorisna zasnova je kvadratna z višinskimi gabariti do P+1+M in strešinami blažjih naklonov.

Umestitev najnovejše pozidave stanovanjskih hiš po letu 2000 v trikotnem območju med Spodnjo Krtino, cesto in avtocesto je neustrezna, saj funkcionalno in oblikovno ne dopolnjuje naselja, zabrisuje značaj dvojnosti Zgornje in Spodnje Krtine ter s tem degradira celoten prostor. Območje ni bilo celostno zasnovano in je slabo dostopno, tipologija, gabariti, barve objektov in arhitekturni detajli so neustrezni. Žal izstopa izrazita naravnanost investitorjev v trženje novogradenj, manj pa v kvalitetno umeščanje novih stanovanjskih enot v obstoječ prostor.


Slika 20: Še nedokončane novogradnje


 Slika21: Izgled novogradenj


2.7 Kulturna dediščina

(Karta K_kulturna_dediščina.pdf)

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj ima v naselju Krtina evidentirane naslednje enote kulturne dediščine:

  • Krtina pri Domžalah – Tabor (EŠD 303),
  • Krtina pri Domžalah – Cerkev sv. Lenarta in sv. Roka (EŠD 1749),
  • Krtina pri Domžalah – Domačija Krtina 37 (EŠD 9197),
  • Krtina pri Domžalah – Arheološko območje (EŠD 10612),
  • Krtina pri Domžalah – Grob borcev NOB (EŠD 10688),
  • Krtina pri Domžalah – Spominska plošča borcem NOB (EŠD 10689),
  • Krtina pri Domžalah – Kapelica jugovzhodno od cerkve (EŠD 10745),
  • Krtina pri Domžalah – Kapelica pri domačiji Krtina 37 (EŠD 10746),
  • Krtina pri Domžalah – Kapelica v Dolenji vasi (EŠD 10747),
  • Krtina pri Domžalah – Križev pot (EŠD 10748),
  • Krtina pri Domžalah – Zaselek Zgornja Krtina (EŠD10749),
  • Krtina pri Domžalah – Znamenje jugozahodno od cerkve (EŠD 10750),
  • Krtina pri Domžalah – Znamenje na Spodnji Krtini (EŠD 10751),
  • Krtina pri Domžalah – Znamenje ob cesti na Spodnji Krtini (EŠD 10752),
  • Krtina pri Domžalah – Znamenje ob cesti proti Dobu (EŠD 10753),
  • Krtina pri Domžalah – Znamenje ob cesti proti Prevojam (EŠD 10754),
  • Krtina pri Domžalah – Znamenje ob hiši Krtina 73 (EŠD 10755),
  • Krtina pri Domžalah – Znamenje severno od cerkve (EŠD 10756),
  • Krtina pri Domžalah – Znamenje v severozahodnem delu Krtine (EŠD 10757),
  • Krtina pri Domžalah – Lokacija dvorca Veselka (EŠD 13735).

Gručasti zaselek Zgornja Krtina je varovan kot naselbinska (urbanistična) dediščina in predstavlja izjemno dominanto v širšem prostoru. Nastal je v 16. stoletju, v njem pa med drugim stojijo gotska cerkev in ohranjeni temelji tabornega obzidja ter velika kmečka domačija s popolnoma ohranjeno arhitekturo in z originalnim inventarjem.

Tabor na Krtini, zgrajen v zadnji četrtini 15. stoletja, je ohranjena in urejena utrdba s poznogotsko cerkvijo sv. Lenarta in sv. Roka. Urejeni so del obzidja, turška vrata in samostojni zvonik. Oprema cerkve je iz 17. in 19. stoletja, freske so delo mojstra Leonarda.

Slika 22:Poskus rekonstrukcije srednjeveškega tabor v Krtina (Fister; Stražar, 1996)

Križev pot iz 19. stoletja sestavlja šest zidanih slopastih postaj s kamnitimi kapami, vključenimi v ograjo ob pešpoti proti cerkvi. V polkrožnih nišah na slopih so vidni ostanki poslikave.


Slika 23:Križev pot pod cerkvijo sv. Lenarta in sv. Roka

Domačija »Pri Kovaču« iz druge polovice 18. stoletja ima popolnoma ohranjeno arhitekturo in inventar. Sestavljajo jo stanovanjska zgradba, dve zidani gospodarski poslopji, kašča in pomožni objekti.

Slika 24: Izjemno ohranjena domačija iz 18. stoletja »Pri Kovaču«, zavarovana kot kulturna dediščina

Izkopavanje na območju prazgodovinske naselbine na jugozahodnem pobočju Krtinskega hriba severno od vasi in rimske poselitve ob vznožju se je v letih 1998 in 1999 izvajalo na površini 22.860 m 2, ker ni bilo možno najti rešitve za potek trase. Odkriti so bili ostanki dveh naselij.


Slika 25: Arheološka izkopavanja ob gradnji AC odseka na Krtinskem hribu in ena od rimskih najdb

Prvega prazgodovinskega, ki je živelo vsaj od konca bakrene pa vse do srednje bronaste dobe (24. do 14. stoletja pr. n. š.), in drugega antičnega, ki je obstajalo vsaj med 2. in 4. stoletjem n. š. Po nekaterih virih naj bi ime Krtina izhajalo prav iz prisotnosti arheoloških ostankov v prostoru (krtina, gomila …).

1641 pozidani renesančni dvorec Veselka (Vesselchka) je leta 1715 pogorel, 1854 je bil predelan in spremenjen v Krumperško pristavo, leta 1967 je bil skoraj dokončno zravnan z zemljo. Na območju nekdanje lokacije dvorca je viden grajski vodnjak, plastiki sta vzidani v grad Krumperk.


Slika 26: Dvorec Veselka po Valvasorju; danes stojijo na tej lokaciji stanovanjske hiše (Valvasor, 1996)

Strukturo, razvoj in funkcijo kulturne krajine pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti v prostoru. Za podeželski prostor širšega območja Krtine so značilne vedute zaselkov in posameznih objektov, poselitveni vzorec s posebnim razmerjem med tradicionalnimi kulturami – njivami, travinjem, z ostanki obmejnih živic ter potoki in kanali z obrežno vegetacijo, z visokodebelnimi sadovnjaki ob robovih zaselkov in zaplatami gozda, predvsem na težavnejših legah. Značilna kmetijska parcelacija je sestavljena iz trakaste parcelne strukture. Kmetijska raba in rastlinske vrste so prilagojene vlažnosti tal in občasnim poplavam


Slika27: Ostanki značilnih elementov kulturne krajine – obvodna vegetacija, živice in zaplate gozda


Slika 28: Trakasta parcelacija kmetijskih površin

Vizualna analiza

  • Vizualna analiza je pokazala, da obstaja le eno pomembno vozlišče, to je križišče med Spodnjo in Zgornjo Krtine. Ugodne akcente predstavljajo cerkev, Krtinski hrib in vzpetina na jugu, ki sta pomembna še zaradi mikroreliefnih pasov. Na območju najdemo dva neugodna akcenta, to je na takoj ob prihodu v Krtino pod avtocesto. Glavne smeri proti Krtini so iz Doba, po regionalni cesti iz Želodnika in iz druge smeri – Moravč.

Slika 29: Vizualna analiza Krtine (Zasnova: Milana Klemen)

Funkcionalne, javne in zelene površine

 Večja javna zelena površina se nahaja v okolici cerkve in predstavlja podaljšek gozdne zaplate v območju Krtinskega hriba na drugi strani AC. Stopnice do cerkve so slabše urejene, manjkajo koši za smeti, klopi. Že nekaj časa je obstoječe pokopališče premajhno, zato obstajajo želje po razširitvi severno od cerkve in gradnji nove mrliške vežice. Odkup zemljišč je končan, z deli naj bi na podlagi gradbenega dovoljenja začeli v letu 2006.

Urejenih javnih zelenih površin je zaradi podeželskega značaja območja v kraju malo. Kolesarske steze in sprehajalne poti obstajajo - večinoma so to obstoječe poljske poti in kolovozi ob vodotokih - vendar niso opremljene s počivališči, označevalnimi tablami in smerokazi. Športno igrišče je urejeno ob šolskem poslopju, kjer je v prihodnosti predvidena širitev športnih in obstoječih parkirnih površin.

Problematične so neprivlačne, večinoma regulirane brežine ob vodotokih. V bližini naselja se nahajata dve zajetji vode - ribnika, ki ju največ uporabljajo ribiči. Do njiju vodi pot preko polj, njuna posebnost je, da se v poletnih mesecih okrog njiju zadržuje ogromno ptic, predvsem sivih čapelj.

V naselju (razen že omenjenega parkirišča pri šoli) ni javnih parkirnih površin.

Stanje komunalne opremljenosti

Vodovodno omrežje in fekalna kanalizacija v Krtini sta solidno urejeni. Meteorne vode se v Zgornji in Spodnji Krtini izlivajo v obcestne jarke, vendar krajevna skupnost planira njihovo ureditev. Prav tako je v planu gradnja kanalizacije v Gmajnici in Dolenji vasi. Nove stanovanske soseske so opremljene tudi s plinsko napeljavo. Otoki za ločeno zbiranje odpadkov so v Zgornji Krtini ob šoli, v Spodnji Kritni ob križišču z glavno cesto in blizu stare gostilne. V kratkem je načrtovana izvedba napeljave kabelske televizije. Pojavlja se problem necelovitega pristopa h komunalnemu opremljanju celotnega naselja.

Omejitve v prostoru

Poleg območja kulturne dediščine predstavlja pomembno omejitev v prostoru poplavno območje. Glede na kartografske vire je skoraj celotno UO znotraj stoletnih voda Radomlje in Rače, vendar je treba upoštevati, da se je verjetnost poplav zaradi izgradnje zbiralnika v občini Lukovica precej zmanjšala. Pomembna so tudi kmetijska zemljišča, ki se zaradi lege na ravnini uvrščajo med najboljša kmetijska zemljišča oziroma kmetijska zemljišča prve kategorije, zaščitena kot državna prioriteta. To je pomembno pri planiranju stavbnih zemljišč za novogradnje in druge posege v prostor. Fizično omejitev predstavlja kot objekt državnega pomena še avtocesta, na južnem delu naselja so omejitveni dejavniki posegov kanali in potok Radomlja s pritoki.

 
 
    a  
a