Značilnosti naselja Krtina	Problematika prostorskega razvoja Krtine	Vizija in urbanistična zasnova	Sklep	Foto galerija

Vizija in urbanistična zasnova

Vizija

Zelo verjetno bo na nadaljni razvoj Krtine v veliki meri vplival prostorski razvoj Ljubljane. Zaradi bližine in dobre prometne prostorske dostopnosti lahko naselje postane predvsem spalno naselje v omrežju satelitskih naselij glavnega mesta. S konceptom urbanistične zasnove si prizadevamo, da bi bila Krtina kvalitetno in funkcionalno urejeno, samooskrbno zadostno naselje s poudarjenimi naravnimi in kulturnimi prostorskimi kvalitetami, ki bi zadovoljevalo potrebe in želje avtohtonih prebivalcev, novih priseljencev in obiskovalcev.

Krtino si predstavljamo kot manjše oskrbno naselje v ohranjenem podeželskem okolju. Da bi ostala kraj z dušo, je potrebno:

• ohraniti vse pomembne in značilne prostorske elemente,
• poskrbeti, da je naselje prijazno do prebivalcev in obiskovalcev vseh starosti in družbenih skupin in
• negovati sožitje med priseljenci in domačini.

Koncept razvoja

Pri zasnovi koncepta razvoja Krtine smo poštevali tudi politiko in strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Zavedamo se, da je prostor omejena dobrina in da na razvoj še tako majhnih krajev vplivajo tudi globalizacijske in regionalne spremembe. Vloga Krtina bo zaradi izgrajenega priključka na avtocesto, ugodnega reliefa in bližine Ljubljane v suburbanizacijskem procesu čedalje večja. Zato smo poskušali s predlagano urbanistično zasnovo poskrbeti, da bi bilo čim manj razpršene gradnje zunaj strnjenih delov naselja, s čimer se kulturna krajina in naselbinska dediščina ne bi razvrednotili. S predlaganim konceptom lahko pripomoremo k uresničitvi naslednjih ciljev, podanih v politiki:

• pri prestrukturiranju podeželja ohranjati pomembne značilnosti kmetijskih krajin ter avtohtone podeželske poselitvene značilnosti, ki s svojimi značilnimi vzorci predstavljajo kulturno dediščino lokalnega, nacionalnega in evropskega pomena,
• z učinkovito prometno in drugo infrastrukturno omogočiti dostopnost do dobrin skupnega pomena, sprejeti izzive novih tehnologij,
• pospešiti prostorsko-lokacijsko učinkovitost, okoljsko sprejemljivost naložb ter preudarno rabo virov in s tem pripomoči k večji dolgoročni ekonomski učinkovitosti dejavnosti v prostoru,
• pospešiti sanacijo čezmerno onesnaženega okolja ter zagotoviti zdravo bivalno in delovno okolje,
• zagotoviti učinkovito upravljanje prostora in okolja ter naravnih vrednot in kulturne dediščine Slovenije, omogočiti enake možnosti dostopa do fizičnih struktur v prostoru ter do informacij in pravnih sredstev v zvezi z urejanjem prostora. (Politika urejanja prostora RS, 2002)

Slika 40: Koncept razvoja

Pri Krtini se je treba zavedati, da postaja podeželje zaradi kakovostnih krajinskih in bivalnih značilnosti vse zanimivejše območje stalnega ali občasnega bivanja, kar se kaže z zadnjim priselitvenim valom in povečanjem števila prebivalstva. Zaradi novogradenj je krajinski prostor precej bolj obremenjen kot v preteklosti, zato smo v prvi fazi predvideli zgolj novogradnje znotraj zgoščevanja na še nezazidanih parcelah UO, s čimer bomo zadovoljili konceptu vzdržnosti. Večji poudarek smo dali ohranjanju narave v povezavi z rekreacijo, saj planiram ureditev zelenih površin, sprehajalnih, kolesarskih poti in piknik prostorov. To bo skupaj z dobro arhitekturo, usklajeno s prvinami naravnih vrednot, kulturno dediščino in tradicionalno stavbno tipiko pripomoglo k povečanju kakovosti bivalnega prostora in k razvijanju gozdov v smislu večnamenskosti. S potjo ob Radomlji želimo v bivalno okolje enakovredno vključiti tudi regulirane vodotoke in jih s tem krajinsko oživiti. Zaradi zbiralnikov se je poplavno območje sicer precej zmanjšalo, vendar ga kljub temu ne nameravamo intenzivneje izkoristiti.

Od storitvenih dejavnosti smo izpostavili predvsem možnosti turizma (hotel, turistična/izletniška kmetija), ki ima zaradi dostopnosti, ohranjenega naravnega okolja in mirne lokacije dobre možnosti za razvoj. Hkrati bi s tem poskrbeli tudi za ohranjanje endogenih virov naselja in povečali njegovo prepoznavnost v širšem prostoru.

Šele v drugi razvojni fazi predvidevamo večje prostorske posege, katerim se Krtina zaradi lege najverjetneje ne bo mogla izogniti. Z razvojem novih storitvenih dejavnosti v okviru oskrbnega centra bi zadovoljili potrebam lokalnega prebivalstva, ki te storitve pogreša že sedaj. Zaradi daljšega časovnega obdobja se bo lokalna identiteta priseljencev povečala, tako da se bodo intenzivneje vključevali v lokalni razvoj. Društvena dejavnost prebivalcev Krtine in angažiranost za lokalni razvoj je v Krtini velika, zato je pomembno, da se s posegi zagotavlja zadovoljitev potreb teh lokalnih razvojnih akterjev.

Zaradi prijetnega in mirnega bivalnega okolja bi poleg oskrbnega centra in osnovne šole z vrtcem v kraj namestili tudi območje varovanih stanovanj in doma za starostnike. Vsi posegi bi bili izvedeni na območju Spodnje Krtine, kjer že sedaj prevladuje novejša gradnja, Zgornja Krtina naj se v čim večji meri ohranja. Prav tako Dolenja vas, v kateri so nameščene posamezne perspektivne kmetije. Na slednje nismo pozabili tudi pri ostalih dveh delih naselja, saj menimo, da je kmetijski prostor treba ohranjati tako z vidika varovanja naravnih virov za pridelavo hrane, vzdrževanja večfunkcionalnega podeželja in posledično varovanja kulturne krajine, kateri smo v urbanistični zasnovi dali velik poudarek. Trajnostno zasnovan razvoj Krtine tako zaokrožuje vključitev gozdnih območij Krtinskega hriba na severozahodu in območja vzhodno od Veselke na jugovzhodu v bivalno okolje.

Osnovne usmeritve za razvoj naselja so:

• ohranjanje kvalitetnih elementov kulturne dediščine in dodajanje novih vsebin,
• stari del naselja se ohranja, novejši se ureja in širi,
• v prvi fazi je predvideno zgoščevanje pozidave, šele nato širitev,
• ureditev širšega zelenega sistema, ki povzema značilnosti obstoječe kulturne krajine.

Konkretne načrtovane spremembe so:

• razvoj turizma za ustvarjanje novih delovnih mest na podlagi potenciala podeželskega prostora in kulturne dediščine – hotel, postavite informacijske signalizacije, lokalna informacijska pisarna,
• vrtec, devetletna osnovna šola s športno dvorano,
• dom za starostnike in varovana stanovanja,
• razširitev športnih igrišč, ureditev sprehajalnih, kolesarskih in jahalnih poti,
• nadgraditev celotne, zlasti prometne infrastrukture,
• oskrbni center in
• mladinski in kulturni center.

Urbanistična zasnova

Ureditveno območje UZ

Karta K_prenova (pdf)

Ureditveno območje urbanistične zasnove je omejeno na zaselke Zgornja Krtina, Dolenja vas, Veselka in naselje Spodnja Krtina. V ureditveno območje so vključene tudi »funkcionalne« površine naselja: Krtinski hrib, številne zaplate gozda, kmetijske površine ob naselju, ribnika, izviri in vodotoki. Meje glavnega poselitvenega območja v grobem določata trasa avtoceste in potok Radomlja, ostale meje pa predstavljajo robovi parcel kmetijskih zemljišč in večji gozdnati površini na severozahodu in jugovzhodu.

Koncept prenove in širitve

V procesu postopne širitve rasti naselja predvidevamo oblikovanje treh poselitvenih območij: Zgornje Krtine, Spodnje Krtine in Dolenje vasi.

Območja naselja Krtina ne širimo, ampak v prvi fazi predlagamo zgoščevanje znotraj že opredeljenih stavbnih zemljišč. Oba zaselka po širitvi naselja še vedno ostajata ločeni enoti, z umestitvijo novih zazelenitev in komunikacijskih ureditev se izboljša vizualno in fizično povezavo Zgornje in Spodnje Krtine. V sklopu novejšega naselja se predvideva večina nove pozidave, izgradnja hotela, novega oskrbnega centra z osnovno šolo in vrtcem ter doma in stanovanjskega naselja za starostnike.

Predmet prenove so predvsem obstoječe kvalitetnejše oblikovane stavbe v naselju in posamezni kvalitetni arhitekturni elementi. Varstveni režim predvideva varovanje in prenovo starega vaškega jedra Zgornje Krtine, s čimer se ohranja njegovo pričevalnost. Zlasti se varuje:

• zgodovinski značaj naselja,
• naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
• odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom,
• prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotok Radomlja s pritoki),
• prepoznavno lego v prostoru oziroma krajini glede na potek poti, reliefne značilnosti,
• naravne in druge meje rasti ter robove naselja,
• podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina),
• odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega) in
• stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.).

Delujoče perspektivnejše kmetije se v prihodnosti širijo na robove zaselkov, predvsem v Dolenji vasi, tako da sta omogočena širitev in opravljanje novih kmetijskih dejavnosti. Spodbuja se tudi dodatna ponudba kmetij v smislu turističnih ter izletniških kmetij.

Razvoj predvidevamo v dveh fazah:

Karta K_ureditveno_obmocje_naselja (pdf 5 MB!)

Faza 1:

• obnova obstoječega stavbnega fonda, zlasti privatnih hiš oziroma stavbno-značilnih objektov;
• obnova in prezentacija kulturne dediščine,
• zgoščevanje pozidave na že opredeljenih stavbnih zemljiščih,
• opredelitev prostora za širitev perspektivnih kmetij,
• krajinska ureditev naselja,
• širitev oskrbnih funkcij naselja,
• rešitev nevarnih prometnih točk,
• ureditev rekreacijskih poti in površin,
• širitev prometne mreže – ceste in parkirišča.

Faza 2:

• širitev naselja na nova stanovanjska območja,
• oskrbni center,
• hotel,
• šola in vrtec,
• dom starostnikov in varovana stanovanja,
• ureditev dodatnih rekreacijskih površin in
• izgradnja dodatnih parkirišč.

Slika 41: Širitev Krtine po fazah

Namenska raba površin

Karta K_namenska_raba s funkcionalnimi enotami (pdf)

V precejšnji meri se ohranja sedanja namenska raba površin. Zgornja Krtina se varuje kot urbanistični kulturni spomenik. Del osrednjega območja med Zgornjo in Spodnjo Krtino se nameni za oskrbne dejavnosti in izobraževanje. V Spodnji Krtini se predvidijo nova območja za stanovanja, ki prostorsko zapolnjujejo in zaokrožujejo obstoječ vzorec pozidave v smislu nastajanja gručastega naselja. V Dolenji vasi je predvidena delna širitev območja stanovanjske pozidave.

Slika 42: Odprt prostor med Zgornjo in Spodnjo Krtino – Oba zaselka po širitvi naselja še vedno ostajata ločeni enoti, z umestitvijo novih zazelenitev in komunikacijskih ureditev se izboljša vizualno in fizično povezavo Zgornje in Spodnje Krtine.

Slika 43: Območje ob AC – lokacija bodočega hotela

Med Spodnjo Krtino in avtocesto je predvidena gradnja hotela, ki bi bil zaradi bližine izvoza iz avtoceste namenjen tako tranzitnim potnikom kot obiskovalcem Krtine in okoliških krajev ter bližnje obrtne cone. Takšna rešitev zagotovitve novih delovnih mest je zaradi podeželskega okolja bolj smotrna od gradnje obrtne cone. Še vedno se manjša podjetja storitvenega sektorja lahko namestijo v enega izmed objektov predvidenega oskrbnega centra. Tako se skuša poslovno uspešne priseljence spodbuditi, da bi poleg že spremenjenega stalnega bivališča spremenili še lokacijo zaposlitve. Poleg tega se za turistično dejavnosti predvidi še območje ob cerkvi in sedanji šoli.

Slika 44: Območje stanovanjske širitve – Spodnja Krtina

Centralne dejavnosti (oskrba, izobraževanje, trgovina, storitve) se koncentrirajo na novem območju v Spodnji Krtini, kar pomeni povečano zadovoljevanje potreb lokalnih prebivalcev, ki jim za oskrbo tako ni potrebno gravitirati v bližnja središča, ampak lahko vse najdejo v svojem kraju. Lokacija nove šole in vrtca sredi naselja bo pripomogla k večji varnosti otrok, ki bodo pridobili tudi nova igrišča. Prostori stare šole se namenijo mladinskemu centru, kar bo v domačem kraju zadržalo vsaj nekaj mladostnikov, ki bodo zaradi odmaknjenosti objekta od naselja lahko nemoteno izvajali dejavnosti, včasih moteče za okolico. Ostali prostori šolskega objekta se namenijo prostorom društev in kulturni dejavnosti, na primer galeriji, kjer lahko svoja dela predstavljajo udeleženci potencialne poletne slikarske kolonije ali druge dejavnosti, na primer kakšni tabori. V ta namen se širita tudi obstoječe športno igrišče in parkirišče.

Slika 45: Območje obstoječe šole – v bodoče namenjeno društvenim, kulturnimi in športnim dejavnostim

Kmetijske in zelene površine se ohranjajo, potrebni sta renaturacija in ohranitev zasaditve ob kanalih oziroma rečnih pritokih. Za rekreativne namene se uredijo obrečni kolovozi, Krtinski hrib in gozdno območje med Veselko in Dolenjo vasjo. Na rob naselja oziroma na parcele sedanjih kmetij se locira dodatna kmetijska dejavnost.

Dom in varovana stanovanja, namenjena upokojencem, naj bi bila umeščena v izrazito mirno, zeleno okolje, ob potoku Radomlji. Hkrati bi bilo območje prometno neposredno povezano z naseljem in avtocesto.

Nove vsebine bi na nek način povezale razloženo naselje, s tem ko bi nastal njegov novi center. Podrobnejše smernice namembnosti in oblikovanja posameznih con so opisane v podpoglavjih 4.3.8 in 4.3.9.

Infrastrukturni sistemi

Karta K_promet (pdf)

Promet

Slika 46: Podhod na Krtinski hrib

Rešitev največjega prometnega problema – prevelike hitrosti na regionalni cesti Moravče - Želodnik in s tem ogroženost šolarjev - je mogoča z zgraditvijo krožišča na mestu stičišča med Spodnjo in Zgornjo Krtino ter s posameznimi ukrepi zaustavljanja prometa. Na prometnici iz smeri Moravč in Želodnika se postavi otok za umiritev hitrosti in uredijo prehodi za pešce. Pri šoli bi bil dobrodošel dodatni semaforizirani prehod za pešce. Z dodatnimi cestnimi ovirami – ležečimi policaji - se umirja promet preko Spodnje Krtine, ki se je od izgradnje cestninske postaje precej povečal. Dodaten ukrep za zmanjšanje prometa lahko predstavlja subvencija za avtocesto, kjer bi tisti, ki vstopajo na AC v Krtini, plačevali le polovično cestnino.

Slika 47: Nevaren odsek regionalne ceste skozi Krtino

Pločnik naj se dogradi ob regionalni cesti in prav tako ob glavni lokalni cesti skozi Spodnjo Krtino. Za primerno ureditev prometa (pločnik, prehodi za pešce, umirjanje prometa) se v območju novogradenj poskrbi z navezavo na obstoječo prometno mrežo. Z izgradnjo pločnika je treba postaviti ustrezno javno razsvetljavo.

Nova javna parkirišča so predvidena pri obstoječi šoli v sklopu novega oskrbnega centra v središču naselja, ob hotelu, manjša tudi ob prostorih za piknike. Služila bodo lokalnemu prebivalstvu, dnevnim obiskovalcem in turistom. Manjša, poljavna parkirišča se uredijo ob turističnih kmetijah. Za urejanje parkirišč je potrebno uporabljati travnate mrežaste plošče, območja ozeleniti in urediti ustrezno odvodnjavanje parkirnih površin.

Javni potniški promet

Zaradi povečanja prebivalstva in gradnje doma starostnikov je treba predvideti večje potrebe po javnem potniškem prometu, ki jih lahko reši z dodatno avtobusno postajo. Do takrat se lokacija sedanje avtobusne postaje ohranja in ustrezno uredi (klopi, koši, table …). V primeru gradnje primestne hitre železnice je območje Krtine smiselno vključiti v to omrežje.

Telekomunikacijsko omrežje

Predvsem zaradi novogradenj in izgradnje poslovne cone je treba v naselje pripeljati moderno širokopasovno omrežje za prenos podatkov oziroma prilagoditi kapacitete obstoječega novim potrebam, kar bo omogočilo tele delo, ki v današnji visokotehnološki in komunikacijskih družbi vse bolj pridobiva na pomenu. Prav tako naj se zagotovi dostop do kabelskega televizijskega omrežja.

Energetsko omrežje

Ob povečani potrebah naj se zmogljivost energetskega omrežja ustrezno posodobi in poveča. Za večje uporabnike (hotel, oskrbni center, šola, naselje starostnikov) je treba predvideti dodatne TP.

Omrežje oskrbe z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda

Za potrebe čiščenja odpadnih voda naj se Krtina priključi na biološko čistilno napravo, locirano na Vrbi severovzhodno od Krtinskega hriba oziroma v bližini avtoceste in povezovalne prometnice do Doba.

Ravnanje z odpadki

Slika 48: Ekološki otok v Krtini

Zaradi novogradenj je treba povečati število ustrezno oblikovanih otokov za ločevanje odpadkov. Dodatne se namestijo na območje stanovanjskih novogradenj, v nov oskrbni center, v naselje za starostnike, ob hotel in na označene površine za piknike. Prav tako naj se poskrbi za osveščanje prebivalstva, da bo čim bolj skrbno ločevalo odpadke.

Zeleni sistem, športno-rekreativne površine in turizem

Zeleni sistem Krtine mora povzemati značilnosti širše kulturne krajine in značilnosti osrednjeslovenskega podeželskega prostora. V širšem območju naj se ohranja:

• značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo (tradicionalne vzorce poselitve, temeljne značilnosti parcelne strukture in prostorska razmerja),
• značilne stike naselja in odprte krajine,
• vidno privlačne dele krajine,
• vedute oziroma kvalitetne poglede na naselje in njegove dele.

Slika 49: Krtinski hrib – tudi v prihodnje območje, namenjeno rekreaciji.

Ohranjati je treba prvine, ki členijo prostor in preprečiti ukrepe, s katerimi bi se še dodatno odstranjevale. To so predvsem naravno in antropogeno oblikovane vegetacijske poteze v prostoru:

• obmejki,
• osamela drevesa,
• zaplate nižinskega gozda,
• živice,
• obvodna vegetacija … in
• gospodarska poslopja: kozolci, skednji …

v njihovi izvirni postavitvi, velikosti in rabi.

Omenjene poteze vegetacije poudarjajo potek vodotokov, pomembne so za orientacijo v ravninskem prostoru in povečujejo doživljajsko kakovost krajine. Prav tako je potrebno nameniti pozornost zaraščanju kmetijskih površin, kar zahteva vzdrževanje gozdnega roba.

Pri načrtovanju v območju vodnih zemljišč morajo vse prostorske ureditve upoštevati vodotoke kot najbolj opredeljujoče prvine krajine. Potrebno je preučiti možnosti ponovne renaturacije vodotokov ali njihovih delov in uvajanje drugačnih protipoplavnih ukrepov. Potrebno je urediti dostop do ribnikov (lesene poti, pomoli), jih ustrezno označiti in opremiti (klopi, smetnjaki, razsvetljava). Podobno naj se označi območja za piknike.

Ob potoku Radomlji in ob regionalni cesti naj se uredijo pešpoti – predvsem kot varnejše šolske in sprehajalne poti. Na obstoječih kolovozih in poljskih poteh je potrebno označiti in urediti sprehajalne, jahalne in kolesarske poti ter jih navezati na sistem kolesarskih poti občine Domžale. Opremiti jih je treba z ustrezno oblikovano opremo - smetnjaki, klopi, razsvetljava. Po predlogu lokalnega športnega društva naj se kolesarske poti za gorsko kolesarjenje razširijo na širše območje okrog Krtine, na primer mimo svete Trojice na Javorščico in Murovico.

Hkrati s turistično signalizacijo (načrt naselja, turistična karta, lokalna turistično-informacijska pisarna pod vodstvom lokalnega turističnega društva) se uredi še lokalna signalizacija – označijo ulice in lokacije posameznih dejavnosti v naselju. Zlasti kmetiji pod cerkvijo se zaradi ohranjenosti predlaga dodatna ponudba v obliki turizma ali izletniške kmetije. K temu se lahko spodbudi tudi druge kmete, kar bi ponovno pomenilo nova delovna mesta, zlasti za mlade. Znotraj oskrbnega centra naj se oživi ročne delavnice s starimi obrtmi, kar pomeni tako ohranjanje tradicije, nova delovna mesta kot tudi dodatno turistično ponudbo.

Večje zelene površine znotraj strnjene zazidave Zgornje Krtine naj se ohrani. To so predvsem z gozdom poraščen Krtinski hrib, ki se zaključi ob cerkvi, živice ob Radomlji in posamezna drevesa. Piknik prostori so privlačni in primerni za lokalno prebivalstvo, zaradi dostopnosti in gravitacijskega zaledja se lahko pričakuje obiskovalce tudi od drugod.


Slika 50: Primeren prostor za piknike ob potoku Rača, južno od Krtine

V neposredni bližini cerkve je planirano novo pokopališče. Načrtuje naj se kot parkovno pokopališče, pri čemer se poskuša ohraniti čim vel obstoječih dreves in upošteva neposredno bližino cerkve s taborom.

Z umestitvijo novih zazelenitev v Spodnji Krtini, na območju stanovanjskih novogradenj, ob avtocesti ter na območjih bodoče širitve naselja dosežemo večjo členitveno, estetsko, varovalno funkcijo. Hkrati se s kombinacijo novih pešpoti izboljša vizualna in fizična povezava Zgornje in Spodnje Krtine. Načrtovana večja območja centralnih dejavnosti (oskrbnega centra s trgovinami, šolo, vrtcem, športnimi igrišči ter parkirišči, hotela, doma za starostnike in varovanih stanovanj) naj se ustrezno krajinsko oblikujejo in umestijo v prostor.

Slika 51: Obstoječi kolovozi in poljske poti se ustrezno uredijo in označijo ter namenijo tudi konjenikom ter kolesarjem.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Varstvo pred poplavami so zagotovili z melioracijami Radomlje in Raše ter z izgradnjo zbiralnika v občini Lukovica, ki omogoča nadzorovati nivo vode in s tem velikost poplavnega območja Krtine. Za druge naravne nesreče razen splošno veljavnih in predpisanih ukrepov ni predvidenih večjih ureditev.

Karta K_zeleni sistem (pdf)

Urbanistično in arhitekturno oblikovanje ter ohranjanje kulturne identitete naselja

V zaselku Zgornja Krtina stoji nekaj kvalitetnih objektov stavbne dediščine, ki so lahko vzor v oblikovanju in ustrezni umestitvi novih objektov v prostor. To so predvsem številni objekti kmetije Kovač in ohranjena tlorisna zasnova vasi. Večina prvotnih stavb v zaselku je spremenjenih, prezidanih in ni več razpoznavnih.

• Zaradi novogradenj stanovanjskih objektov v Spodnji Krtini, ki so predvsem po tipologiji, gabaritih in barvah neustrezni, je ogrožen značaj in izgled zaselka Zgornja Krtina. Urbanistična zasnova predvideva možnosti in načine širitve naselja tako, da ne povzroča degradacije obstoječega. Prizadevamo si za ohranitev robov poselitve, za zaokrožanje obstoječe strukture zaselkov in preprečevanje nadaljnje razpršene poselitve.
• V urbanistični zasnovi Zgornjo Krtino varujemo, večino bodoče širitve pa načrtujemo v območju Spodnje Krtine. Po predhodnih preveritvah, ki morajo zagotoviti, da ne bo razvrednotena podoba zaselkov in krajine, omogočamo tamkajšnjim večjim in perspektivnejšim kmetijam selitev oziroma razširitev dejavnosti na robove zaselkov.

Pri načrtovanju poselitvenega območja je potrebno upoštevati tradicionalne strukture ohranjenega vaškega jedra in značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine. To je povezano z določeno nezazidljivostjo površin oziroma gradbeno disciplino. Ohranjati je potrebno kvalitetne poglede na dominante znotraj naselja, zato nova zazidava ne sme zakrivati lokacije cerkve in zvonika, ki je v primeru Krtine poudarjena s strnjeno potezo dreves, ter roba naselja in povezave naselja z zaledjem in gozdom na krtinskem hribu.

Zlasti z ustrezno prenovo stavbnega tkiva se vzpodbuja notranji razvoj. Ukrepi morajo biti prilagojeni posebnim lastnostim posameznega tipa kulturne dediščine. Prednost dajemo prenovi starih stavb in njihovih delov pred novogradnjami. Lokacije novih objektov morajo biti skladne z zazidalno strukturo naselja. Vsak poseg v prostor naj predstavlja arhitekturno in urbanistično nadgradnjo obstoječega prostora. V čim večji meri naj se tudi pri sodobni arhitekturi uporabljajo avtohtona gradiva (les, kamen …).

Obstoječe objekte je dovoljeno prenavljati in rekonstruirati. Možno jih je porušiti in na parceli zgraditi nov nadomestni stanovanjski objekt po posebnih preveritvah na terenu in pod enakimi pogoji oblikovanja kot veljajo za gradnjo novih objektov. Pod enakimi pogoji oblikovanja je možna gradnja prizidkov k obstoječim objektom, vendar tako, da tlorisni in višinski gabarit ne bosta presegala maksimalno določenega gabarita.

Nova pozidava stanovanjskih stavb je dovoljena do maksimalnega višinskega gabarita P+M ali P+1. Tlorisna zasnova naj bo podolgovata, v razmerju med 1:2 in 1:4, maksimalne mere do 10×20 m. Pri temeljenju je potrebno upoštevati smernice strokovnjakov za geomehaniko. Strehe naj bodo simetrične dvokapnice, izjemoma s frčadami. Arkadaste oblike odprtin niso dovoljene. Pri vseh novogradnjah je potrebno upoštevati gradbene linije obstoječih objektov ter predvidene maksimalne gradbene linije.

Vsi novi objekti morajo biti ustrezno oblikovani in umeščeni v prostor, tlorisni in višinski gabariti naj upoštevajo obstoječe stavbno tkivo. To so predvsem:

• ograje (zaželena je zasaditev živic oziroma enotno oblikovanje ograj do višine 1,2 m; ograje ne smejo biti v celoti zidane; ob križiščih cest mora biti zagotovljena preglednost cest)
• pomožni objekti (bazen, drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, rezervoar, uta/senčnica),
• pomožni infrastrukturni objekti – cestni (ceste, protihrupne ograje, javna razsvetljava, pločnik in kolesarska steza ob vozišču, avtobusno postajališče, cestninska postaja),
• energetski (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, transformatorske postaje),
• telekomunikacijski (sekundarno telekomunikacijsko omrežje, bazne postaje),
• komunalni (montažne greznice, male tipske čistilne naprave, ekološki otoki, cestni priključki),
• pomožni kmetijsko gozdarski objekti (čebelnjaki, gnojišča in gnojne jame, učne poti, trim steze, kašče, kozolci, poljske poti, silosi, kednji),
• začasni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja (vodnjaki, skulpture) in
• urbana oprema (objekti za oglaševanje, večnamenski kioski, klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa; oblikovanje mora biti poenoteno z arhitekturnim oblikovanjem sodobne soseske).

Členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote

Glede na zasnovo naselja in arhitektonske pogoje oblikovanja predvidenih in obstoječih objektov je celotno območje deljeno na več morfoloških enot, ki so medsebojno povezane v sistem rekreacijskih poti, ki se v ožjem smislu uporabljajo kot lokalne sprehajalne in kolesarske poti.

S1 – območje Zgornje Krtine

Predvidena je obnova obstoječih stavb v smislu ohranjanja lokalnih arhitekturnih značilnosti. Zaželene so dodatne zgostitve stanovanjske pozidave. Možna je sprememba namembnosti obstoječih objektov ali posameznih delov objektov za centralne funkcije naselja ali mirne poslovne dejavnosti. Možna je gradnja enostavnih objektov, pri čemer je pogoj oblikovanje, prilagojeno značaju zaselka. Dovoljene so obnove, rekonstrukcije, nadomestne gradnje ter gradnje prizidkov. Pri prostorskih posegih je potrebno upoštevati varstvene režime in smernice pristojne kulturnovarstvene službe.

S2 – obstoječe stanovanjske stavbe

Predvidene so zapolnilne gradnje na nepozidanih stavbnih zemljiščih z namenom zgoščevanja poselitve. Spodbuja se oblikovna in arhitekturna prenova neustreznih objektov. Zaželena je tudi naselitev neizkoriščenih stanovanjskih etaž obstoječih objektov. Možne so tudi prizidave, nadzidave, nadomestne gradnje in rekonstrukcije obstoječih objektov.

Slika 54: Parcele, v Spodnji Krtini namenjene zgoščevanju

S3 – polkmečka gospodarstva

Polkmečka gospodarstva niso predvidena za širitev, ampak glede na aktualne trende za postopno opuščanje in spreminjanje v stanovanjska območja. Dotrajane stanovanjske in gospodarske objekte je možno nadomestiti z novimi stanovanjskimi stavbami in enostavnimi objekti za potrebe stanovanjske in mirne poslovne ali obrtne dejavnosti. Obvezna sta ohranitev gručaste zasnove domačij in kvalitetno arhitekturno oblikovanje.

S4 – novogradnje v Spodnji Krtini

Zaradi predhodnega necelovitega pristopa k načrtovanju in neustreznega oblikovanja skupine novogradenj degradirajo obstoječe naselje. Potrebna je enotna oblikovna obnova zunanjih prostorov (ograje). Posebno pozornost je treba posvetiti nadaljnjemu oblikovanju enostavnih objektov in zunanjih ureditev. Predvidi naj se katalog urbane opreme, ki upošteva krajevne arhitekturne značilnosti (oblikovanje garaž, lop, vrtnih ut, steklenjakov, nadstreškov, ograj, klopi, ureditev vhodov ...). Potrebna je dodatna ozelenitev z ločevalno, estetsko in varovalno funkcijo, predvsem proti cesti Želodnik–Moravče.


Slika 53: Lokacija novogradenj južno od Radomlje

S5 - posamezni stanovanjski objekti izven strnjenega območja poselitve

Z namenom zmanjševanja razpršene poselitve je zaželena odstranitev posameznih objektov in nadomestna gradnja na strnjenih pozidanih območjih. Možna je ohranitev domačij, kjer se aktivno ukvarjajo z dodatnimi dejavnostmi, predvsem s kmetijstvom, turizmom, gostinstvom ali obrtjo.

S6 – nova poselitvena območja

Predvidena so za zaokroževanje obstoječih stanovanjskih območij. Pozidava na teh območjih je možna ob zapolnitvi že opredeljenih stavbnih zemljišč. Pri oblikovanju je treba upoštevati lokalne arhitekturne značilnosti in smernice za zasnovo novih objektov.

K - kmečka gospodarstva

Spodbuja se ohranjanje obstoječih delujočih kmetij, ki so že sedaj locirane večinoma na robovih naselja, s čimer se jim omogoča dodatna prostorska širitev dejavnosti. Možna je tudi širitev dejavnosti (turistične in izletniške kmetije, konjereja, domača obrt, gostinski objekti...).

C - objekti centralnih dejavnosti

V Spodnji Krtini je ob opuščenem gostinskem lokalu predvidena cona centralnih dejavnosti. Ob objektu se v prvi fazi predvideva ureditev manjšega parkirišča ter otroškega igrišča s parkovno zasnovo. V kasnejših fazah se izgradi oskrbni center ter vrtec in osnovna šola. Vsi objekti naj bodo nižjih gabaritov ter arhitekturno usklajeni z značajem naselja.

Predlagane dejavnosti na območju oskrbnega centra v Spodnji Krtini so:

• trgovina z osnovno preskrbo, pekarna, cvetličarna, manjša tržnica, trgovina z oblačili in obutvijo, tehnična trgovina, otroška trgovina, knjigarna,
• frizerski salon, pedikura,
• slaščičarna, gostilna, kavarna, dnevni bar,
• pošta, banka, trafika,
• predstavništva podjetij, poslovni prostori, center lokalne obrti,
• otroško igrišče, vrtec, osnovna šola,
• športna dejavnost, igrišča, .

Slika 52: Lokacija za oskrbni center

Območje sedanje šole v Zgornji Krtini se ob selitvi le-te na novo lokacijo nameni za kulturni in mladinski center. Prostori se namenijo krajevni skupnosti, lokalnim društvom, mladinskemu centru in morebitni univerzi za tretje življenjsko obdobje. Tu je predvidena tudi info točka in turistična pisarna. Športne površine ob šoli so namenjene predvsem nogometu, odbojki, hokeju na rolerjih, balinanju... Predvidena je dodatna ozelenitev zunanjih površin.

VS - naselje za starostnike

Locirano je ob sprehajalnih poteh na mirni lokaciji južno od potoka Radomlje. Novi center sestavljajo dom za starostnike, varovana stanovanja in stanovanjske hiše za starejše. Zasnova posameznih enot je prilagojena zahtevnosti uporabnikov. Arhitektura novih objektov mora upoštevati lokalne značilnosti. Okolica objektov je krajinsko oblikovana ter gosto zasajena z drevesi.

H - hotel

Objekt je zaradi čim boljše prometne povezave lociran neposredno ob avtocesto. Zagotovljen je ločen prometni dostop za zaposlene in dostavo ter goste. Predvidena je postavitev hotelskega kompleksa in samostojnih apartmajev. Objekti morajo biti arhitekturno usklajeni z značajem naselja in ne smejo pretirano izstopati iz krajine. Okolica je ustrezno krajinsko urejena. Celotno območje je od bližnjih tanovanjskih objektov ter od avtoceste ločeno s širšim obstoječim obstoječim gozdom ter novim zelenim pasom.

Zasnova posameznih prostorskih ureditev

Karta K_ namenska_raba_po_funkcionalnih_enotah (pdf)

 

Oskrbni center

Obstoječa cesta proti Dobu se delno razširi, na ovinku se uredi hitrostna ovira (dvignjeno cestišče ali otoček) in pločnik. Cesta proti bodočemu naselju za starostnike se razširi proti vzhodu, dodata se zelenica z drevoredom in široka steza za pešce in kolesarje. Za potrebe avtomobilskega dovoza na območje oskrbnih dejavnosti se vzpostavi nova cesta v smeri sever – jug, s katere se dostopa do parkirnih prostorov, ki so razbiti na več manjših parkirišč.

V prvi fazi se oživi stara gostilna. Ob njej se uredi otroško igrišče ter ozeleni del proti cesti. Za parkiranje se uredijo obstoječi parkirne površine. V naslednji fazi se izgradi oskrbni center in nato vrtec in nova osnovna šola.

Večje površine, ki so potrebne za oskrbni center, zaradi ruralnega okolja razbijemo na več manjših volumnov in ustrezno ozelenimo. Njihovo medsebojno povezanost zagotavljajo pasaže in pokriti prehodi med stavbami. Najbolj severni volumen je nižji zaradi prilagajanja merilu sosednjih stavb in omogočanja pogledov na krtinsko cerkev. Južnejši volumni so lahko višji, predvideno P+1 ali P+M. Velikost poslovnih prostorov se veča od severnejših proti južnejšim stavbam. Zaželeno je sodobnejše oblikovanje novih stavb, vendar ob upoštevanju lokalnih značilnosti. Pasaže med stavbami predstavljajo ločnico med avtomobilskim in peš prometom.

Šola in vrtec sta locirana vzhodno od nove dovozne ceste. Ker je tu predvideno predvsem ustavljanje in kratkotrajno parkiranje, sta dovoza do obeh ustanov povezana, s čimer se omogoči krožna vožnja. Vhodi v objekte so predvideni na zahodni strani stavb. Učilnice in igralnice se odpirajo predvsem proti vzhodu in imajo razgled na zeleno območje in Zgornjo Krtino. Vzhodno od objektov, so varno pred prometom umeščena otroška igrišča.

Območje oskrbnega centra, ki je prvenstveno namenjeno pešcem, je dobro ozelenjeno. Drevesa so zasajena v obliki drevoredov ob sprehajalnih poteh in kanalu proti Zgornji Krtini ter v gručah ob večjih travnatih površinah ter urejenih prostorih za posedanje.

Naselje za starostnike

Dovoz do območja je preko novo razširjene ceste iz Spodnje Krtine. Parkirne površine so ločene za uslužbence in dostavo ter obiskovalce in stanovalce ter so vse dobro ozelenjene. Promet je zasnovan krožno (uvoz-izvoz), da je omogočen čim boljši pretok, predvsem v nujnih primerih. Območje je s širokim pločnikom povezano z glavnim oskrbnim centrom v Spodnji Krtini. Preko manjšega parka severno od glavne stavbe je območje neposredno navezano na sprehajalne poti ob potoku Radomlji.

Glavni objekt doma starostnikov je oblikovan v obliki črke L in se odpira proti jugu in zahodu. V pritličju so prostori za zdravstveni in gostinski del ter skupne prostore, sobe so v nadstropjih. Višinski gabarit je do P+2 ali P+1+M. Oblikovanje naj bo sodobno, razgibano in prilagojeno lokalnim arhitekturnim značilnostim. Notranja organizacija mora biti prilagojena potrebam gibalno oviranih oseb. Dobro osončena in ozelenjena terasa je stičišče oskrbovancev iz doma in stanovalcev iz hišic, omogoča tudi dober pregled negovalnega osebja nad oskrbovanci. V okviru doma je možna tudi izgradnja manjšega bazena za terapevtske potrebe.

Varovana stanovanja oziroma naselje za starostnike je locirano južno in zahodno od glavne stavbe. Naselje sestavljajo manjše hišice – dvojčki različnih tipov, prilagojenih različnim zahtevam stanovalcev (glede na starost, potrebe in gibalne sposobnosti). Vertikalni gabarit je P ali P+M, velikost posameznih enot med 40 in 70 m 2. Arhitekturna zasnova objektov naj bo prilagojena potrebam gibalno oviranih oseb. V primeru, da so stanovanja v nadstropju, je obvezna vgradnja dvigala. Dostop do objektov je preko utrjenih peš poti, katerih širina omogoča dostop tudi invalidskim vozičkom in interventnim vozilom. Hišice so obdane s skupinami dreves, ki postopno prehajajo v območje travnikov.

Hotel

Novi hotel je umeščen med avtocesto, obstoječi gozdiček in Spodnjo Krtino. Zaradi svoje lege je dobro opazen iz smeri avtoceste, hkrati pa ne posega pretirano v silhueto naselja. Namenjen je predvsem tranzitnim gostom in tistim, ki želijo prenočevati v mirnem, zelenem okolju, vendar zelo blizu Ljubljane. Dostopen je po najkrajši možni poti preko križišča pri cestninski postaji. Dovoz za domačine – zaposlene je možen tudi preko ulice stanovanjskega značaja iz osrednjega dela Spodnje Krtine.

Območje je zelo ozelenjeno. Od avtoceste ga ločuje pas zelenja, navezuje se neposredno na obstoječi gozd, prav tako ga od stanovanjskega naselja Spodnje Krtine ločuje parkovna ureditev z drevesi.

Umestitev glavnega objekta narekujeta trasa avtoceste in obstoječa stanovanjska pozidava. Parkirišča in glavni vhod sta na severni strani objekta. Ta stran predstavlja tudi zvočno bariero, zato so tu umeščeni predvsem servisni prostori, hodniki, prostori za osebje in ostali pomožni prostori. Proti jugu so orientirani skupni prostori, jedilnice, kavarna in sobe. Prostori v pritličju se navezujejo na zelene površine okoli hotela, iz prostorov v nadstropju se odpirajo pogledi proti Zgornji Krtini. Predviden višinski gabarit je P+2, tlorisna zasnova je lahko razgibana. Gradnja podzemnih garaž zaradi močvirnatega terena ni predvidena. V sklopu hotela je možno postaviti tudi manjše hišice paviljonskega tipa, ki jih je možno oddajati kot samostojne apartmajske enote.

Povezovanje s sosednimi kraji in regionalna politika

Vpetost naselja Krtina v mrežo centralnih naselji pogojuje najnižja stopnja centralnosti. Pomembnejša manjša naselja v ožji okolici, na katera je vezana Krtina, so Brezje pri Dobu, Škocjan in Studenec pri Krtini. Od večfunkcionalnih naselij je najpomembnejši Dob, po bližini sledi Lukovica. Občinsko središče - Domžale -  predstavlja na mikroregionalni ravni glavni center, medtem ko je na mezoregionalni to Ljubljana.

Zaradi predvidenega razvoja se bo pomen Krtine v mreži krajev izenačil s pomenom Doba, medtem ko bo navezanost na večji gravitacijski središči ostala enaka oziroma bi se lahko glede na predvidene dejavnosti v manjši meri zmanjšala. V kolikor se bo intenzivneje razvijal turizem, bo treba povečati sodelovanje z občino Moravče, na katero meji Krtina na vzhodu.

Na regionalnem nivoju planiranja je domžalska občina uvrščena v Ljubljansko urbano regijo, za katero so za obdobje 2007-2013 že pripravili osnutek regionalnega razvojnega programa, ki predstavlja osnovo za črpanje sredstev evropskih strukturnih skladov. Slednji bi pripomogli k izvedbi programov za urejanje posameznih prostorskih elementov tudi v Krtini.

Čeprav je Krtina manjše naselje, lahko sodeluje zlasti pri doseganju naslednjih ciljev skladnega regionalnega razvoja, opredeljenih v zakonu:

• zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi,
• spodbujanju policentričnega razvoja poselitve in policentričnega gospodarskega razvoja,
• ohranjanju in razvijanju kulturne identitete z ustvarjanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost in raznolikost, trajnostni razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin v razvojnih regijah,
• spodbujanju vseživljenjskega učenja v podporo zviševanja izobrazbene ravni prebivalstva in povečanja dostopa do izobraževanja in usposabljanj za vse,
• uveljavljanju celostnega pristopa pri razvoju podeželja in pri zmanjševanju razlik v kakovosti življenja ter ekonomski in socialni blaginji ob upoštevanju varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in pri zmanjševanju razlik v zdravju.

Prav tako lahko pomembno prispeva k uresničitvi razvojnih ciljev LUR-a. Z dobro dostopnostjo javnih storitev, predvidenih v urbanistični zasnovi, in ohranjeno naravo bo prispevala k temu, da bo 80 % ljudi imelo kratko zračno razdaljo do javnih površin in javnega prevoza, kar je osnova za uresničitev »delujočega somestja«. Z odprtjem hotela, oskrbnega centra in novimi delovnimi mesti se bo kvaliteta bivanja povečala skupaj z ustvarjalnostjo prebivalstva in uspešnostjo podjetij. Z ohranjanjem podeželskega okolja in posebno skrbjo za kulturno dediščino bo prispevala k ohranitvi ekološke in kulturne mreže.

Krtina bi se po prioritetah urbanistične zasnove lahko vključila v naslednje podprograme in projekte, predvidene v RRP-ju:

A DOSTOPNOST ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA (ekonomičnost in konkurenčnost javnega prevoza, zmanjšanje rasti cestnega prometa in potreb po novih investicijah v ceste in parkirišča; zmanjšanje onesnaževanja zra ka in hrupa):

• urejanje in izgradnja intermodalnih vozlišč : parkirišča za avtomobile in kolesa, avtobusna postajališča in storitveni centri) na železniš kih postajah in postajališčih. V primeru, da se do Krtine zgradi primestna železnica.
• uvajanje prilagodljivih oblik (taksi, šolski avtobusi) javnega prevoza v podeželskih in suburbanih delih regije.
• izgradnja zmogljivejših oblik javnega prevoza - primestnega in mestnega tirnega prometa po sistemu tram - train.

B OHRANJENA DEDIŠČINA (možnosti razvoja turizma in povezave z oddihom domačinov):

• kulturno-turistične poti : kolesarske in sprehajalne poti za počitek, rekreacijo in možnost transporta, vzpostavitev mreže storitev z drugimi možnostmi sprostitve (gostilne, kmeč ki turizem, prodaja spomin kov, športni par ki, vodeni obiski …).
• povezovanje kulturne dediščine za konkurenčnost : program in usmeritve varovanja in rabe zavarovanih objektov kulturne dediščine - trženje lokacij in aktivnosti v prenovljenih objektih; načrtno uvajanje sodobnih tehnik in pristopov k ohranjanju kulturne dediščine – sodelujejo lastniki objektov, predstavniki finančnih virov, ustvarjalci in obrtniki, ki se ukvarjajo z ohranjanjem objektov kulturne dediščine.

C NAČRTOVANJE ZA ZAGOTOVITEV KAKOVOSTNEGA ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA (povečati dostopnost storitvenih centrov, javni prevoz, zmanjšati gnečo na stranskih cestah in ulicah in zagotoviti varnost za mladino in starejše ter omogočiti mobilnost zapostavljenih družbenih skupin):

• regionalna zasnova prostora : vključitev tudi manjših naselij v izdelavo – upoštevanje lokalnih potreb in idej.
• varovanje vodnih virov : analiza vodnih teles in njihovo varstvo v prostorskem in pravnem smislu.
• izgradnja kolesars ke infrastrukture : izgradnja kolesars kih poti po naselju in do ključnih storitvenih centrov ima prednost pred gradnjo par kirišč in širitvijo cest in poteka vzporedno z gradnjo nove cestne infrastrukture, razširitev ponudbe izposoje koles in povezava s s kupno vozovnico.

Č UČINKOVITE KOMUNALNE STORITVE (tudi na podeželju zagotoviti investicije v infrastrukturo, ki so nujno potrebne za razvijajoča se naselja):

• osveščanje prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje porabe vode in količin odpadkov.

D ENAKE MOŽNOSTI KOT PRISPEVEK H KONKURENČNOSTI REGIJE

• ureditev stanovanjs kih razmer: umeščanje stanovanj za različne družbene s kupine med druge prebivalce, upoštevanje potreb različnih družbenih s kupin in pri novogradnjah in rekonstrukcijah upoštevati energetsko in okoljsko učinkovitost.
• rekreacijska infrastruktura za osebe s posebnimi potrebami : izgradnja rekreacijskih naprav in objektov, ki bodo uporabo omogočale tudi drugim družbenim s kupinam, na primer slepim in slabovidnim, invalidom.

E KULTURA – KONKURENČNA PREDNOST REGIJE (povezati kulturno ponudbo in ohranjati njeno kakovost):

• knjigarne kot informacijske točke : v oskrbovalni center - nove točke kulturnih portalov z ustrezno tehnološko opremljenostjo, zadosten vir tiskane literature (za sedanje in priseljeno prebivalstvo), tudi tehnološka oprema – dostop do spleta).
• trženje kulturnih društev v regiji , povezovanje izven meja domovine in s podjetji: skupna promocija, nastopanje in povezovanje društev v prostoru z multimedijskimi centri, preko katerih bo doseženo mednarodno povezovanje (vključitev KD Miran Jarc).
• pisateljski tabori – kulturno poletje: ustvarjanje v naravnem okolju, nastanitev na turistični kmetiji, kulturna dediščina in podeželje kot navdih.
• povezovanje kulturne produkcije v regiji: povezovanje kulturne produkcije v javnih organizacijah na ravni prostorov, opreme kot tudi izvedbe dogodkov, stalna dostopnost informacij o prostih prostorskih zmogljivostih, možnostih izmenjave rekvizitov in opreme ter tudi ponudbe dogodkov, povečano sodelovanje na mednarodnih odrih (vključitev KD Miran Jarc). (RRP za Ljubljansko urbano regijo - osnutek, 2006)

Sicer večino projektov pripravlja občina, vendar bi se morali akterji posameznih projektov, ki jih za omenjene projekte najdemo tudi v Krtini, nujno vključiti v pripravo in izvedbo posameznih programov RRP-ja oziroma nosilka posameznih, na primer informacijske točke za kulturne dejavnosti, bi lahko postala kar Krtina sama. Krajevna skupnost mora zato slediti pripravi projektov v okviru RRP-ja in o tem obveščati posamezne akterje, na primer turistično društvo, ki lahko sodeluje na primer pri ohranjanju kulturne dediščine.

Karta K_sinteza (pdf)