Značilnosti naselja Krtina	Problematika prostorskega razvoja Krtine	Vizija in urbanistična zasnova	Sklep	Foto galerija

Problematika prostorskega razvoja Krtine

Rast in struktura naselja

Pelc (1993) je Krtino v svoji raziskavi uvrstil med maksimalno preobražena naselja z izrazito deagrarizacijo (delež kmečkega prebivalstva je 1 do 3 %, delež zaposlenih od vseh aktivnih večji od 90 %, delež migrantov med 75 in 90 %, delež prebivalcev iz mest in Neslovencev visok in rast srednje do visoko izobraženih prebivalcev).

Glavni razvoj impulz Krtine je prav gotovo avtocestni priključek na AC Ljubljana-Celje-Maribor, ki omogoča, da se je proces preseljevanja mestnega prebivalstva v podeželsko zaledje dotaknil tudi Krtine. Zgornja in Spodnja Krtina sta bili do sedaj popolnoma ločena zaselka, med katerima je potekala regionalna cesta Moravče–Želodnik. Z novogradnjami južno od te ceste Želodnik-Moravče med glavnim krtinskim križiščem in avtocesto se območje Spodnje Krtine ne širi in zgoščuje proti središču zaselka, ampak ob omenjeni glavni cesti.

Urbanistično kot izrazit tujek v naselju predvsem zaradi slabe umeščenosti v okolje in oblikovne neskladnosti z naseljem velik problem zadnjih nekaj let predstavljajo novogradnje. V oči bodejo kričeče fasade, arhitekturno oblikovanje in uporabljeni materiali, ki so povsem v neskladju z vaško podobo in kmetijsko dejavnostjo v bližini. Poleg tega so soseske posameznih investitorjev med seboj povsem različne. Zaradi domnevnega pomanjkanja dodatnih zazidljivih parcel novih investicij gradbena podjetja, vsaj Sava IP ne, ne bodo izvajala. Tudi staroselci oblikovno ne prispevajo veliko h kraju, saj vsak ureja po svoje, s svojimi gabariti in materiali.

Slika 31: Novogradnje

Na začetku so nove hiše za svoje družine gradili domačini, sedaj se v novozgrajene stanovanjske soseske priseljujejo mlade družine, ki prinašajo prehitre spremembe v način in razmišljanje prebivalcev, vnašajo nemir v vaško okolje in spreminjajo obstoječe odnose med prebivalci. Asimilacija priseljencev poteka različno: nekateri so se hitro prilagodili in so ponosni na »svojo« Krtino, drugi ostajajo »Ljubljančani«. Problematično je predvsem sprehajanje psov in vlomi v novejše objekte. Obstoječa infrastruktura ne zadostuje več, na okolje se izvajajo veliki pritiski.

Proces vključevanja priseljencev v vaško okolje traja več let in zaradi njihove gravitacije v Ljubljano poteka še počasneje. Da bi proces omilili, so lokalna društva zanje organizirala dejavnosti, kot so spoznavni ogled Krtine, pogostitev s kostanji, vabijo jih v turistično, gasilsko in športno društvo. Prav tako so se investitorji odzvali na povabilo krajevne skupnosti in pomagali pri financiranju lokalnega časopisa in drugih manjših projektov. Problem ostaja predvsem odnos med mlajšim in starejšim prebivalstvom.

Promet

Promet so tudi prebivalci opredelili kot enega izmed večjih prostorskih problemov. Največje težave povzroča cestninska postaja, saj se je precej ljudi izogiba in se raje vozijo skozi Spodnjo Krtino. Tako je v križišču med regionalno cesto Moravče-Domžale in lokalno cesto do Spodnje Krtine veliko število nesreč. Nevarna je tudi glavna cesta Moravče-Krtina-Želodnik, ki naj bi bila ena najbolj krvavih cest v Sloveniji

Slika 32: Nedavna nesreča s smrtnim izidom na križišču v Krtini, na regionalni cesti Domžale – Moravče

Omenjeno križišče prečka tudi šolska pot, v naselju razen pri izvozu z AC ni niti enega prehoda za pešce. DARS je obljubil izgradnjo pločnika, ki je pogoj za postavitev semaforja, vendar ga je zgradil le na eni strani ceste. V načrtu sta bila dva semaforja (regionalna cesta-Spodnja Krtina in pri Brezju) in osvetljen prehod za pešce pri šoli. Otroci sedaj hodijo v šolo skozi Zgornjo Krtino, kjer prav tako ni pločnikov, ali ob potoku, kjer postane problem prečenje regionalne ceste. Poleg neurejenosti lokalnih cest je problem tudi njihova nedograjenost. Obstoječe obojestransko avtobusno postajališče je slabo označeno in opremljeno.

Slika 33: Nevaren odsek šolske poti v Krtini

Prav tako so v naselju problematična parkirišča, saj razen tistega pri gostilni in šoli večjih parkirnih površin ni. V primeru širitve naselja in okrepljene dejavnosti (turizem) se bo povečala potreba tudi po tem. V načrtu DARS-a je poleg ureditve cestišč nasproti semaforja tudi bencinska črpalka, vendar do realizacije še ni prišlo.

Slika 34: Neurejeno parkiranje v središču stare Krtine

Okolje

Leta 1998 je bila v naselju zadnja večja poplava, zato so leta 2002 zgradili zadrževalnik in s tem deloma rešili ta problem. Melioracije močvirja ob Radomlji, narejene v 80. letih, prestavljajo grob poseg, saj je zaradi tega sedaj v okolici in v vodnem okolju manj živali. Problematični so pomanjkljivo očiščeni kanali in avtocesta, ki je skrčila obseg razlivnih površin.

Avtocesta zaradi povečanega in hitrejšega prometa negativno vpliva na okolje tudi s hrupom, meglo, povečanimi emisijami žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in težkih kovin ter povečano vsebnostjo praha v zraku.

Okolje onesnažujejo še divja odlagališča avtomobilov in ostalih odpadkov.

Gospodarske dejavnosti in zaposlovanje

Krtina ni zaposlitveno središče, saj v njej ni večjih podjetij. V neposredni bližini se nahaja obrtno-poslovna cona Želodnik, iz Krtine pa večina prebivalcev dnevno migrira v večje centre v bližini in v Ljubljano. Nekaj je kmetov in polkmetov, vendar njihovo število upada, s tem pa tudi obdelane kmetijske površine in tradicionalna kulturna krajina.

Oskrba

Zaradi večjega števila priseljencev potrebuje Krtina vse več oskrbnih dejavnosti, saj sedaj zaradi nezadostne ponudbe uporabljajo prebivalci storitve v Dobu, Domžalah in Ljubljani. Dobrodošle bi bile naslednje storitve:

Slika 35: AC odsek mimo Krtine – glavni razvojni impulz

Rekreacija, turizem, naravna dediščina

Glavno težavo trenutno predstavljajo neurejene sprehajalne poti, ki povzročajo številna trenja med priseljenci in staroselci. Športno društvo nima prostora za izvajanje rekreativne dejavnosti, saj je telovadnica podružnične šole zasedena, zato ne morejo izvajati drugih dejavnosti, na primer aerobike. V poletnem času intenzivno koristijo igrišče ob šoli.

Slika 36: Naravno okolje ob potoku Radomlja

Kljub številni kulturni dediščini se razen zloženke »Krtina in okolica« trženje turističnih produktov v naselju še ni aktivneje razvilo. Turistično društvo bi za svoje delovanje potrebovalo pisarno, kjer bi turistom posredovali informacije in jim nudili vodenje. Sedaj skrbijo za posamezne zaščitene objekte (cerkev z mežnarijo in tabornim obzidjem, Kovačeva kmetija pod cerkvijo ...), vendar niso označena in povezana v enoten turistični produkt. Prav tako ne obstajajo načrti za povezave z zanimivimi točkami v okolici: z gradom Krumperkom, cerkvijo sv. Trojice, Dobom.

Varovana naravna dediščina na območju naselja Krtina ni zastopana. Kljub temu je smiselno v celostno turistično ponudbo prvenstveno vključiti relativno ohranjen podeželski prostor in posamezna zanimiva območja, na primer ribniki in nekateri ohranjeni vodotoki, zaplate gozda, namenjene sprehodom in nabiranju gozdnih sadežev, obronki in travnate površine za sprehode in kolesarjenje….

Kulturna dediščina in kulturna krajina

Neustrezno širjenje obstoječe poselitve, razpršena gradnja, številni opuščeni in propadajoči objekti, netipične nadomestne in dopolnilne gradnje so glavni razlogi za degradacijo podeželskega prostora in naselij v Sloveniji, tudi Krtine.

Območje naselja Krtina se nahaja v neposredni bližini avtoceste in ostale mreže prometnic ter drugih infrastrukturnih omrežij. Tudi zaradi ravnega reliefa je gradnja enostavna in poceni, kar je v zadnjih letih postalo vabljivo predvsem za stanovanjsko gradnjo in za gospodarske dejavnosti, ki zahtevajo obsežne površine. Hkrati širitev pozidave povzroča krčenje obsega kakovostnih kmetijskih zemljišč in pomembno spreminja prostorska razmerja v podeželskem prostoru, kar prinaša negativne posledice.

Na osnovi pregleda stanja dediščine na terenu je treba več pozornosti posvetiti vzgoji ter osveščanju ljudi in njihovemu odnosu do dediščine. Ugotovljeno je bilo, da je v naselju Krtina najbolj ogrožena stavbno–profana (etnološka) dediščina, predvsem hiše in gospodarska poslopja, ki so sestavni deli posameznih kmetij. Vzroki so (bili) naslednji:

Slika 37:Propadajoči stari objekti v Krtini

Sakralna stavbna dediščina je ogrožena predvsem s prostorskega vidika. Zato je potrebno prepovedati nekontrolirane posege v prostoru in širjenje naselja, neustrezne novogradnje in nadomestne gradnje v vplivnem območju cerkve sv. Lenarta in sv. Roka ter na vedutno izpostavljenih lokacijah, ki bi spremenile njeno vlogo prostorske in naselbinske dominante v podrejen element v prostoru.

Znamenja in kapelice ob sakralnem pomenu opozarjajo na določene dogodke, smeri, poti in so kot značilen element slovenske pokrajine dokaj številčno zastopane na obravnavanem območju. Največji problem pogosto predstavlja nestrokovno vzdrževanje oziroma obnova, ki dolgoročno ne dosežeta osnovnega namena.  

Veliki posegi v kulturno krajino so bile regulacije vodotokov, izsuševanje zamočvirjene zemlje in komasacije zemljišč na območju med Virom in Zalogom, katerih prvi poizkusi segajo že v prvo polovico 20. stoletja. S tem je bila dosežena zaščita pred precej pogostimi poplavami. Hkrati se je spremenila tradicionalna krajinska slika - posamezna drevesa, živice in obmejki ob njivah ter značilno meandriranje potokov s pestrim obrežnim rastjem so skoraj v celoti izginili. Krajinska - vizualna in biotska - pestrost območja sta danes zaradi tega močno osiromašeni.

Slika 38 in 39: Območje Krtine pred komasacijami v drugi polovici 20. stoletja in po njih. Krajinska slika je z izgubo značilnih elementov v krajini vidno osiromašena.