Ko sem prejšnji teden hodila po hribih, me je v eni prav posebni grapi pričakal močan, nenavaden in izredno prijeten vonj. Bilo je tako intenzivno doživetje, da sem za trenutek zastala in pomislila, kako bi bilo čudovito, da bi ta vonj lahko vzela s seboj. Kot spomin, kot darilo za vse, katerim bi želela podariti kaj posebnega. Bil je to vonj rumeno cvetoče Akacije, (botaniki raje slišijo ime Robinija), ki v dolinah sveti samo belo ali rožnato, tukaj gori pa so svetovi kot slapovi sončnih žarkov.

Na ta dogodek sem se spomnila ob branju Jenšterletovega bloga Vonj po Sarajevu. Povsem ga razumem, kajti vse to sem že tolikokrat doživela; v spominu imam poleg slik še poseben kotiček za vonje, kot je vonj pašnikov sredi Velebita, vonj cvetja na Kamenjaku, vonj tuje dežele, ko stopim iz letala, vonj domače kuhinje, vonj kože ljubljenega človeka...

Tisti, ki bo znal te vonje nekoč zajeti, shraniti ali pripraviti na željo naročnika, bo zagotovo izredno iskan (in bogat). Pa vendar ideja ni nova niti ni moja.

Leta 2001 sem po službeni dolžnosti, na povabilo Siemensa obiskala nemško firmo Wincor Nixdorf, kjer so nam predstavljali razne ATM napravice, nas pa so najbolj zanimali e-kioski. (Nekaj jih je po tem obisku nato celo ugledalo slovenska tla)

Kaj imajo skupnega Akacije in Siemens? Mene je namreč fascinirala prototipna naprava, ki je bila namenjena predstavitvam turističnih destinacij. Poleg lastnosti navadnega kioska se je prek posebnih šob namreč sproščal še specifičen vonj pokrajine, ki se je predstavljala na ekranu. Vau!

Wincor Nixdorf

Pravzaprav od takrat naprej nisem slišala kaj veliko o tem projektu. Če sedaj pogledam po starih člankih, so v Siemensu nadaljevali z razvojem mobilnih aparatov povezanih s specifičnim vonjem, kar je daleč od osnovne zamisli. Čeprav je kar privlačna ideja, ki je bila predstavljena 2003 na Cebitu, da so pokrovi mobilcev bili prepojeni z vonji čokolade, kave, gozdih sadežev in podobno. Ni pa posebnega poročila, koliko ljudi je med telefoniranjem grizljalo svoje aparate:)

Leta 2005 je prišla novica s Španske univerze: The university said that it's worked with researchers in both computing and chemistry to come up with the concept of the XML Smell language. [...] The researchers said they quickly realised that smells could be propagated over networks and the Web. And so they have created XML Smell, which they claim can define in universal and standardised way the transmission of smell which allows the transmission of fragrances by email, by SMS to a mobile phone, or via a TV show.

Žal do leta 2009 nisem nikjer zasledila dejanske uporabe želenega vonja na klic, ne na kioskih, ne v pločevinkah, niti na mobilcih.

Torej še vedno ostaja ideja kot ena sama velika poslovna priložnost!