To, da sem se letos sama odpravila na dopust, je že bila dogodivščina tako zame, kot za ostale, ki seveda niso ostali doma. Smo se potepali vsak po svoje, in bomo potrebovali vsaj še enkrat toliko, recimo štirinajst dni, da si sedaj lahko en drugemu povemo in podoživimo vse, kar se je lepega in zanimivega dogajalo.

Tečaj za vodnike PZS v Bavšici seveda ni dopustniško počivanje, ampak gre za najbolj intenzivno preživete dni, kar si jih lahko predstavljaš. Zajtrkuješ ob 5h, ob 6h si že na turi, do kosila nazaj, nato popoldanska predavanja do večerje, zvečer družabni program in naslednji dan vse ponoviš in se nikakor ne zaveš, da je prvih 10 dni minilo, kot bi mignil. Vmes pišeš izpitne pole in se učiš novih vozlov, vse pa je odeto v dobro družbo in dih jemajoče okolje Jalovca, Mangarta in ostalih bovških koncev.

 na Stadorju

Zadnja dva dni sta bila Aleš in Mare že čisto v bližini, sta se sama potepala po vršacih naokoli, tako, da smo se v nedeljo že uro po mojem zaključku srečali in skupaj sva jo mahnila direktno na morje. Saj je lepo v hribih, ampak ko zagledam zeleno morje in občutim vonj borovcev, se mi zdi, da sem v raju. Dva dni na istem mestu, v istem kampu, pa je bilo več kot dovolj in že naju je neslo naprej. 

 Villa Polesini

Že dolgo me ni navdušila kakšna stavba tako zelo kot tale vila. Žal sem jo lahko občudovala le na bežnem sprehodu, kako bi bilo živeti tukaj, pa lahko le sanjam. Zato sem iskala sanje drugje. Nekje sem prebrala o zanimivi dolini pri Osilnici. Ker si nikoli še nisva vzela čas za tiste kraje, je bil dan kot naročen za potepanje v deželo Petra Klepca ob Kolpi.

 Firstov rep

Občudovala sva majhne cerkvice, se vozila po novi cesti in iskala nekaj za pod zob. Na veliko začudenje sva na glavnem in edinem trgu v Osilnici našla trgovino, ki je odprta samo do 15h, še banka je trajno zaprla svojo poslovalnico na trgu, je pa zraven podružnična šola (ki je trenutno seveda zaprta) in pa Pošta, ravno tako delujoča samo v dopoldanskem času. Vse skupaj je nadomestil podjetnik Kovač, pri katerem se lahko do sitega naješ postrvi ali domačih njokov, dobiš domači kruh, hkrati pa skrbi za prenočišča in raftinga željne turiste.

Vendar naju je novo iskanje prehitro zaneslo na sever in kar naenkrat sva bila pri Čadorju in Babnem polju, kjer se nama je Snežnik dobesedno metal pred kolena. Sprejela sva izziv in prespala kar sredi snežniških gozdov, ob svežih sledeh za oznake medvedov na tem področju.

 območje medveda

Jutro naju je nagradilo s tisoč meglicami v dolinah in s prvimi sončnimi žarki na vrhu.

 s poti na Snežnik

 midva

Bila sva v tistem svežem jutru edina na vrhu Snežnika in bil je čisto pravi čas, da se zadovoljena z vsemi novimi vtisi odpraviva domov.