Leto je tako hitro naokrog.

In je ravno pravi letni čas za vročino, ki na krškem polju puhti iz zemlje in ustvari tisto poletno meglico. Takrat je čas, da vse maske (in maskare) padejo, da se sama potopim v vodo. Ne moti me rjava barva tople Krke, sposojene kopalke niti neznanska gužva otroškega bazena Kljunovih toplic. Vse je tako neresnično, tako odtrgano, skoraj prvinsko in lahko bi že zdavnaj vedela, kaj nam sproži vročina, ko sede v glavo. Ampak ne, jaz še vedno presenetim tudi sama sebe.

Na fotki manjkajo tamaučki vesele hiše: Niko, Ema in Erina.