December me je že prehitel za en dan. Le kam se je potuhnil včerajšnji dan? Pravzaprav ne vem, ker sem stala za štedilnikom od 11h dopoldan do osmih zvečer. In se pridušala, da je zame decembrska peka končana. Finito! Mi ne gre. Piškoti so točno taki, kot vedno. Malo črni, malo beli, vsekakor pa daleč od mojih pričakovanj, čeprav še nikoli niso ostali v škatli več kot dva dni. Očitno ne morem staviti na prefinjen okus mojih dragih, ki izpraznijo vsako škatlo še hitreje, kot jo uspem napolniti.

Ampak danes je dan za svečke. Ne samo te adventne, ki menda tudi pridejo že na vrsto. Veje smrek, brinje in lišaje smo pridno nabirali prejšnji vikend na Veliki planini.

  adventni venček malo drugače

Danes praznujemo Tadejin rojstni dan in začuda se končno ta vikend ne ujema s tekom sv. Barbare. Običajno potem torte in kremšnite pomešamo in ne vemo povsem dobro, kaj sodi kam. Svečke bodo torej na torti, ki jo vsako leto s toliko dobre volje pripravi Aleš. Le, da se je letos slavljenka odločila, naj testo kar zanemari. Čokoladna krema, to je bistvo vsake čokoladne torte! Se strinjamo tudi ostali!

Meni je fajn, ker so vsi otroci doma in je spet glasno, kar pa Flori prav nič ne moti in mirno spi z mačko v naročju na kavču poleg kamina. S Tadejo sta prišli povsem neprespani iz ZNOTa (Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje). Tabornici!

Še malo in bo na mizi:

Juha z domačimi fritati (palačinkami)

Puranji zrezki z gobovo omako

Sirovi štruklji

Ohrovtova priloga

Cvetača v solati

Rezan radič 

Torta

Medtem, ko čakamo, da se vsi zberemo, smo šli še  na volišče. Drugi krog in srčno upam, da smo na pravi poti. Le kdo ve, katera je to?

Zunaj pa prve snežinke in moj teloh. Res, prav dobre volje sem in želim še ostalim, da bi delili vse vznemirjenje prihajajočih časov z mano naprej.