Srečno 2018!

 

Tags:

50 za 50

Predbožični Dunaj

No:
45/50

Datum:
15., 16. in 17. december 2017

Trasa:
staro mestno jedro Dunaja in hrib nad Gradcem

 

Opis:
Izlet je opisan kot pohod, ker sva spet naredila več kilometrov pešpoti, kot na večini pohodov med letom. Ker sva navajena hoditi, naju razdalje ne prestrašijo. Hotel sva imela dokaj blizu centra, zato sva dodobra obkrožila staro mestno jedro. V petek popoldan in proti večeru so božični sejmi kazali prav romantično podobo. Na srečo so dogajanja razpršena tudi na manjše trge, tako, da se povsod nekaj dogaja.

V soboto čez dan je mesto prevzelo nov obraz, videla sva krasno arhitekturo, spoznala nekaj galerij. Zvečer pa naju je množičen obisk stojnic odvrnil od nadaljnjega postopanja po sejmih, saj je bilo ljudi enostavno preveč, da bi se lahko normalno gibali. Iskala in našla sva samotnejše kotičke. Zadnji dan sva se na povratku ustavila še v Gradcu, si privoščila kosilo, nato pa se zapodila na hrib pogledat njihovo uro na turnu. Tam sva presenečena ugotovila, da sva ponovno v centru dogajanja, saj je celoten hrib spremenjen v novoletni sejem na prostem.

Težavnost:
Lahka, 30 km, 300 višincev, 43.775 korakov.

Prehrana (na poti):
Zajtrki v hotelu, tortice v kavarni, punč na stojnicah, hrana iz »nahrbtnika«.

Družba:
Aleš, Helena

Utrinek s poti:
Z lepim razgledom pospremljen sončni zahod naju je spremljal na poti domov.

Fotogalerija:

okrasitev sejma

sejemske stojnice so polne novoletnih zgodb

Dvorni grad (Hofburg)

gotska stolnica sv. Štefana

Mestna hiša (Rathaus)

nekdanja poletna rezidenca habsburških cesarjev (Schonbrunn)

Ob vsaki cerkvi prodajajo neverjetno košate in lepe božične jelke.

Mihaelova vrata (Mihaelerplatz) in manjši sejem na trgu.

Vsak sejem ponuja svoje keramične skodelice za punč.
Kavcijo 4 eur ti ob vračilu nemudoma vrnejo, ne glede pri kateri stojnici si pijačo prevzel.
Večino lončkov in skodelic pa itak turisti odnesejo domov za lep spomin.

Stolp z uro nad Gradcem. 

Novoletni sejem v Gradcu

Tags:

50 za 50

Velika planina - koča Mokrica

No:
44/50

Datum:
8., 9. in 10. december 2017

Trasa:
Kamniška Bistrica – koča Mokrica na Veliki planini

Opis:
Res imamo srečo, da smo lahko celo večkrat na leto v tako idilični hiški na planini. Tokrat smo imeli pravo zimsko vzdušje, saj je snežilo že pred in med našim prihodom. Že vajeni različnih vremenskih razmer se nismo zmedli in v petek veselo utirali pot do koče. Gaženje s težkimi nahrbtniki je res posebno veselje, zato sem jih ponovno navezala na sanke in tokrat je vleka celo uspela. Če koga zanima, pa lahko pri Alešu izve, kako smo gazili 2015! No, 
prvo tokratno noč nas je skoraj zametlo in smo zjutraj komaj prišli iz koče. 

Ko se nam vsaj ne bi vedno nekam mudilo. V petek je bilo treba čimprej gor, kajti pot je bila težka in dolga. V soboto smo po sankanju izkoristili zadnje sončne žarke za nekaj prečudovitih fotografij, v nedeljo pa smo hiteli navzdol, saj se je pojavljal zelo močan veter in gosta megla. Naslednjič podaljšamo vsaj za en dan. Morda bomo lahko samo uživali v razgledih, brez hitenja novim dogodivščinam naproti.

Težavnost:
Lahka za tiste z gondolo (težka za pešaka), 14 km, 600 višincev, 21.603 korakov.

Prehrana (na poti):
Čeprav smo bili gor tri dni, smo prinesli hrane za približno teden dni. Lahko bi nas še bolj zametlo.

Družba:
Darja, Dejan, Tanja, Kristjan, Žan, Leander, Aleš, Helena

Utrinek s poti:
Opomnik za naslednje leto; obvezno si moramo že prej izposoditi krplje, ki bi bile ta vikend več kot dobrodošle, saj je predvsem Aleš močno trpel pri gaženju globokega snega, tako pri prihodu kot odhodu. Poklicali smo tudi Veliko planino d.o.o. (pod njenim vodstvom obratuje večkrat zaprta okrepčevalnica Skodla in Zeleni rob), ki na svoji strani oglašuje izposojo krpelj. Z uporabo krpelj bi lahko dodobra rešili naše načrtovane pohode po planini. Presenečeni smo izvedeli, da krplje oddajajo šele po 15. decembru, ko bodo oznanili zimsko sezono. Dober meter snega jih žal ni prepričal.

Fotogalerija:

 

Tags:

50 za 50

Plački vrh

No:
43/50

Datum:
19. november 2017

Trasa:
Šentilj -  vrh Brloge – Plački vrh – Šentilj

Pogled proti Svečini, kjer smo se potepali lansko leto

Opis:
Z veseljem smo se odzvali vabilu, ki je to jesen spet prišlo s totega konca. Naša družba Srčnih se ima vedno in povsod fajn. Posebej, če začnemo pozno, da lahko nekateri še malce zaspimo in zamudimo J

Najin avto se še vedno ne more odločit ali je zdrav ali ne. Nobenega piska ne da več od sebe, na popravilu pa tudi še ni bil. Tako se sedaj z njim upava tudi na daljše vožnje, če le lahko računava spremstvo za domov. Še vedno ne zaupava dovolj.

Pot, ki smo jo prehodili je bila deloma kar strma. Sploh, ker smo se mimogrede povzpeli še do kapelice na Brlogi. Polno legend je okoli tega kraja. Torej je vrh privlačen že od nekdaj. Medtem so Plački vrh s stolpom povišali kar za 28 m. Lep razgled na Avstrijo, pa tudi dobršen del naše Štajerske je viden.

Ponovno pa so nas spremljale ožarjene jesenske barve.

Težavnost:
Lahka, 10 km, 430 višincev, 15.232 korakov.

Prehrana na poti:
pojedina na Zgornji Velki za zaključek

Družba:
Marjetka, Darja, Rado, Rajko, Aleš

Utrinek s poti:
Od blizu smo videli ograjo, ki so jo postavili Avstrijci v okoli Šentilja, da bi preprečili množično priseljevanje migrantov v Avstrijo. Žica vedno pusti grenak priokus.

Fotogalerija:

vzpon na vrh Brloge

Brloge - kapelica

jesen

razgledi s Plačkega vrha

ekipa Srčnih spet skupaj

ob ograji
Knafelčeva markacija je ostala v Avstriji

Tags:

50 za 50

Slavnik

Bežanje pred zimo

No:
42/50

Datum:
11. november 2017

Trasa:
Prešnica – Slavnik – Podgorje - Prešnica

Opis:
Ker je bil zadnji pohod na Primorsko obsijan s soncem, me je ponovno vleklo v tiste kraje. Nočem še snega, ki je pobelil naše planine, nočem še mraza in zime. Sem ju prepričala, da gremo na Slavnik, po še eno dozo jesenskega sonca. Sonca nismo ravno dočakali, smo se pa imeli strašno fino. Če nismo preutrujeni, imamo čas in dobro voljo, je dan popolnoma izpolnjen.

 

Težavnost: 
Lahka, 14 km, 670 višincev, 20.065 korakov.

Prehrana na poti:
e-pecivo

Družba:
Aleš, Leander, Helena

Utrinek s poti:
Pesmi o gozdu. Celotna pot je opremljena z izbranimi deli slovenskih poetov. Mislim, da je tole izredna ideja vredna posnemanja.

 

Gozd, ki vanj verjel si

Miroslav Košuta

Gozd, ki vanj verjel si, je posekan.
Votlo bo šumel kot opomin.
Tostran kalne jase sled za čredo,
onkraj lažja pot v pogin.

Vendar ti imaš oči, da gledaš,
grlo, da kot zver spregovoriš,
tace, da nekoč iztečeš pljuča,
če ni vredno, da živiš.

Vselej gre za vse in si izgubil.
Ali zmagal. Kakor kdo to vzame.
Pride dan, ko bo zarjul vihar,
zgrabi te in vzdigne te na rame

in ponese tvojo volčjo dušo
v novi gozd, čez morja in goré,
kajti veš: drevesa in gozdovi,
dokler še živiš, nekje žive.

 

s poti, razgled na morje in Tržaški zaliv

pred vrhom Slavnika

pomenek ob roži vrhov

kratkočasenje in tekmovanje na poti do avta

 

Tags:

50 za 50

Kokoš


No:
41/50

Datum:
31. oktober 2017

Trasa:
Lipica – Kokoš (po strmi gor, po položni dol)

Opis:
Kam lahko gremo na sončen, pozno jesenski dan, ko se zbere cela družina, ki prekipeva od energije?
Vsi bi šli na sonce, pa ne predaleč, pa ne preblizu, pa ne preveč v hrib. Na srečo je na Krasu kar nekaj možnosti in tokrat smo jo mahnili na Kokoš. Na veselje vseh, se nas zbere vsako leto več.

Vrh je bil naš, ko smo polegli po travi in se prepustili martinčkanju.

Težavnost:
Lahka, 8 km, 330 višincev, 11.280 korakov.

Prehrana na poti:
jabolčna pita

Družba:
vsa širša družina

Utrinek s poti:
Ta pohod je le spremljevalni dogodek širšega družinskega prvonovembrskega kaki druženja, ki ga tradicionalno preživimo ob obiranju kakijev, zadnje čase pa dodajamo tudi raziskovanja po bližnji okolici.

Fotogalerija:

Pozdrav vsem!

Razgledi s poti na Kokoš. Vidimo morje!

A že moramo it?

Koliko lepote in ruja.

Osončen Avber.

 

Tags:

50 za 50

Orožnova koča na Planini za Liscem pod Črno prstjo


No:
40/50

Datum:
28. oktober 2017

Trasa:
Bohinjska Bistrica  - Orožnova koča na Planini za Liscem pod Črno prstjo

Opis:
V soboto smo se namenili na Planino Krstenica in Ograde, a nam jo je zagodel avto in crknil tik pred Bohinjsko Bistrico (še dobro!), da smo se le parkirali pred najdražjega soseda. Po obiskih mehanikov in obračanju stroškov v glavi, smo se vseeno odločili, da dneva ne gre zgubit, avtovleka vozi tako popoldan kot tudi zvečer in ponoči. A ker avta nismo hoteli nadlegovati (da bi mogoče vsaj do doma pripeljal!), smo šli lahko le v hrib tik nad Bistrico - do Orožnove koče.

Naprej na Črno prst se nekaterim ni dalo, so stroški in neprijetnosti vožnje z avtovleko v glavi vseeno preveč odzvanjale. No, pa se je na koncu vsaj deloma dobro izšlo in z enakomernimi 80 km/h smo prišli brez avtovleke celo do doma!

Takole smo ves čas opazovali Ograde. Pa drugič, torej.

Težavnost: 
Tehnično lahka, vendar deloma izredno strma pot
16 km, 1.096 višincev, 24.584 korakov 

Prehrana na poti:
žemlje z nadevom

Družba:
Aleš, Leander, Helena

Utrinek s poti:
To je bilo letos drugič, da nam Ogradi niso pustili gor. Me prav zanima, kaj si bodo izmislili naslednjič!

Fotogalerija:

Čudovito jutro v prebujanju. Se že veselimo razgledov.

spet v hrib

Orožnova koča

pogled od koče na Črno prst, še dobro uro do vrha

mladostna razigranost

Reber - pokopališče umrlih vojakov v I. svetovni vojni

moja najbolj zvesta ekipa

 

Tags:

50 za 50

Vitranc in Mojčin dom

No:
39/50

Datum:
21. oktober 2017

Trasa:
jezero Jasna – Vitranc – Mojčin dom – Ciprnik – Mojčin dom – smučišče nad Kranjsko goro – jezero Jasna

Opis:
Ko se pelješ proti Kranjski gori, se zdi Vitranc, z veličastno kuliso vršacev v ozadju, le ena manjša vzpetina. Zato se nam je zdela časovnica do Ciprnika, kjer je navedeno 3 ure hoje, kar neverjetna. Pa smo hitro spoznali svojo zmoto. Take strmine redko srečaš in hočeš, nočeš je šlo v hrib malce počasneje. Smo pa zato bili ves čas na nekih balkonih, s krasnimi razgledi in bi najraje kar počivali in gledali naokrog.

razgledne točke ob poti

Na Mojčinem domu so imeli akcijo za zimo. So žagali, cepili in nosili drva iz grape. Primož ima res dobre prijatelje, kajti delo je bilo videti kar garaško.

Mi smo se odpravili še na Ciprnik. Prezgodaj je še bilo, da bi se kar obrnili navzdol. Ko smo se ponovno vrnili do Mojčinega doma, mi je celo uspelo malce poklepetati s Primožem, tudi vodnikom PZS, ki skrbi za kočo na tako idilični lokaciji. Pokazal mi je, kje vodi njegova Mojčina panoramska pot, za katero že komaj čakam, da jo prehodim.

Tudi spust po drugi strani je strm, na koncu pa sta fanta sezula gojzarje in pogumno zakoračila v Malo Pišnico. Ker se nam še vedno ni šlo domov, smo še malce posedeli, kot ostali turisti, kar na glavnem trgu Kranjske gore. Lepo je bilo.

Težavnost:
Tehnično lahka, vendar deloma izredno strma pot.
20 km, 1.565 višincev, 29.939 korakov 

Prehrana na poti:
jabolka, žemlje, sir

Družba:
Aleš, Leander, Helena

Utrinek s poti:
Na drugi strani travnatega pobočja, na lokaciji z izjemnimi razgledi, pa propada nekoč velik in znan Dom na Vitrancu. Je zaprt in čaka boljše čase. Baje pa ti časi, vsaj za nekatere, tudi že prihajajo. Ko bo obnovljena in ponovno delujoča sedežnica do vrha Vitranca, bo tukaj povsem drugačna slika.

Fotogalerija:

 

Mala Pišnica

jutranja pohodnika

strmina ne popušča

olajšanje, ko zagledaš tale prizor

Mojčin dom na jasi

v Primoževi družbi





čas zlatih macesnov

Na Ciprniku lahko spremljaš smučarske skoke v Planici.

razgledi s Ciprnika

 

Tags:

50 za 50