No: 9/50

Datum:
1. in 2. april 2017

Trasa:
prvi dan po Kamniški Bistrici, drugi dan po Sabotinu

Opis:
Druženje, druženje, druženje. Prav poseben vikend, ki si zasluži biti v kategoriji 50 za 50, ker je bil res poseben. Toliko znanih in še več novih obrazov. Tako različni, pa vendar nas veže skupna tema: vodništvo, pohodništvo in lepote narave. Licenčno usposabljanje za vodnike PZS (Planinske zveze Slovenije) zajema predavanja o orientaciji, vodništvu, psihologiji, prvi pomoči in dve krajši turi. Naslednji dan pa sem imela na urniku skupen pohod MDO PD KBO (Meddruštveni odbor planinskih društev Kamniško Bistriškega območja) na Sabotin. Pripravo in izvedbo izleta za 100 pohodnikov sem pomagala izpeljati Sonji in Tini. Za cel MDO. Za dva avtobusa. Za skupnost.

Na Sabotinu, 2.4.2017

Težavnost:
Dvojno lahka. Skupaj namerjeno 17 km, 520 višincev,  25.345 korakov.

Prehrana na poti: Obilna. Prehrana v sklopu tečaja v Domu v Kamniški Bistrici, naslednji dan prehrana v Domu na Sabotinu. Se nismo branili dobrot.

Družba:
Prvi dan v družbi inštruktorjev in 30 ostalih vodnikov, drugi dan družba 101 pohodnika in nekaj domačinov. Kljub temu moram izpostavit pomočnike: Drago in Jan, Bojan in še en Drago. Aleš. Pa moji zvesti Alma, Janez, Christian, Joži, pa dva Marjana, Sonja in Tina, Janez in Violeta, pa Boris in Dragi in po seznamu naprej…

Utrinki s poti:
Medtem je Aleš šel sam na Kamniško sedlo, vračal se je mimo doma v Kamniški Bistrici. Moj načrt, da se ob pavzi dobiva na pijači sem mu dvoumno sporočila med predavanji po SMSu takole: »Boš počakal na pivcu? Tukaj, pri Juriju?« Pravzaprav sem ga spraševala ali bo počakal in kje bo počakal. On pa je bral, da sem jaz že pri Juriju in tako sva čakala vsak na svojem koncu. Sva se dobila doma, šele zvečer.

Fotogalerija:

Jutro ob Domu v Kamniški Bistrici

Naša četica...

Nad dolino Soče.

Naš vodič po grebenu Sabotina.

Cvetenje mokovca nad strmimi pobočji.

No: 8/50

Datum: 
25. marec 2017

Trasa: 
Col – Kovk – po Robu mimo Otlice do Predmeje – izvir Hublja – prečno do ceste Ajdovščina Col

Opis:
Enkratno doživetje. Razgledna pot, polna pisanega pomladnega cvetja. Ena lepših tur, ki bo v malce skrajšani obliki umeščena v plan pohodov pri PDD. Pot takoj pokaže zobe z vzponom na Kovk, po tem vrhu pa je vse naprej ena sama harmonija. Stene, razgledi na vasi spodaj, steza po robu, nadvse pisano pomladno cvetje in navsezadnje tudi veter. Vse skupaj ti da občutek, da dejansko lebdiš nad Budanjami.

Težavnost:
Lahka, vendar dolga. Namerjeno 28 km, 1.300 višincev,  42.000 korakov, 8 ur hoje

Prehrana na poti:
Elanino pecivo, oreški

Družba: 
Aleš, Helena

Utrinek s poti:
Ko sva se peljala proti Vipavski dolini naju je že pri Postojni zadel pogled na opozorilni znak za burjo. Prepovedan promet za tovorna vozila s ponjavami. Malo bo pihalo, torej. Na burjo doma nisva niti pomislila. Gledala sva samo dežne karte in obetal se je jasen dan. Ko sva ustavila na kavi v Vipavi, sva težko odprla vrata avtomobila, ker se je burja zaganjala v naju. Kljub temu ali ravno zaradi neizkušenosti z burjo, sva pot nadaljevala. Prve tri ure je tako pihalo, da sva hodila sključena in sklonjena ter se borila s polnimi močmi, da sva ostala v smeri hoje. Bolj ko sva se bližala Predmeji, bolj je postajalo vroče in brezvetrno. Nazadnje sva slekla kape in vetrovke ter nadaljevala skoraj v poletni vročini. Domov sva prišla od sonca in vetra vsa rdeča v obraz.

Fotogalerija:

Daleč v ozadju - desno je Čaven. Nekje tam spodaj je Predmeja, kamor sva bila namenjena.

V burji premetani žafrani.

En zelo star in malce drugačen križ. Ve kdo kaj več o tem znamenju?

 (Obstaja razlaga, da gre za kužno znamenje. Štirje obrazi so najbrž štirje jezdeci apokalipse, ki jih je Jezus na sredini ubranil. vir Aleš) 

Otliško okno. Naravna, 10 m visoka znamenitost na Otlici.

Kamniti polž, umetniška postavitev.

Vrnitev čez pobočje po široki starorimski cesti še s sledovi starih kolesnic na kamnu. 

No: 7/50

Datum:
19. marec 2017

Trasa:
Rova – Čeh –stari grad Kolovec – Partizanska bolnišnica – Dupeljne - Rova

Opis:
V Rovi se nas je zbralo 22 pohodnikov planinskega društva Domžale in en kuža. Razveseljivo število, saj je v neposredni bližini potekal pohod na Limbarsko goro, ki je že tradicionalno množično obiskan. Mi smo bili veseli, da smo medse pritegnili tudi nekaj povsem novih obrazov. Le upamo lahko, da jih z današnjim pohodom nismo preveč prestrašili. V predvidenih urah pohoda smo namreč naredili okoli 15 kilometrov poti v zmernem tempu. Dolgčas nam pa tudi ni bilo. Prvo uro smo se počasi ogrevali po mehkih rovskih gozdnatih poteh, vse do domačije Čeh. Sledil je spust v dolino in nato strm vzpon na hrib, kjer  je včasih stal mogočen Kolovški grad. Več o njegovi pestri zgodovini si lahko preberemo na spletnih straneh krajevne skupnosti Rova. Območje partizanske bolnišnice je še vedno precej podrto. Z obnovo Domžalske poti spominov bo ponovno urejen tudi  pristop do Lukove bolnice. Poti nazaj si nismo krajšali. Čisto na koncu smo se povzpeli še na grič, do cerkve nad Rovo. Tako smo lepo zaokrožili našo pot in se v dogovorih za naslednje pohode, vsi zadovoljni, razšli.

Težavnost:
Lahka. Namerjeno 12-15km, 690 višincev, 22.440 korakov,

Prehrana na poti:
Mango, praženi lešniki

Družba:  
Aleš, Helena, Leander, Darja, Žan, Alma, Janez, Tulo, Kristjan, Lidija, Branka, Tine,…

Utrinek s poti:
Zraven gradu pa imajo svoj dom lovski čuvaji, dobrodošlo so nas sprejeli in izvedeli smo marsikaj novega. Kako velike so košute nasproti srn, kako imajo zlati šakali, ki jih tudi na Šumberku ne manjka, najraje domače muce, da ne smejo več hraniti prostoživečih živali, pa še marsikaj o medvedih in pticah. Luštno je bilo, celo škoda, da smo morali naprej.

Fotogalerija:

več v albumu PDD

No: 6/50

Datum:
4. marec 2017

Trasa:
Murovica – Cicelj – Sv. Miklavž  - Grmače – Slivna (Pivkelj) in nazaj.

Znanilka pomladi: jeternik (hepatica nobilis), po domače tudi plavica ali mačkina očesa. 

Opis:
Začetek marca se nama vedno nastavi Moravška pot, ali vsaj del nje. Na FB v teh dneh kar letijo obletnice z najinimi fotkami te poti. Je pa res, da je v hribih še preveč snega, torej iščeva ostale poti. Grebenska pot do Slivne nikoli ne razočara, čeprav sva šla to zimo že tretjič tukaj mimo. Tokrat v družbi pomladno čivkajočih ptic. Ni kaj, Gregorjeva svatba je pred vrati.

Težavnost:
Lahka. Namerjeno 24 km, 1.484 višincev, 35.127 korakov. Niti ne preveč blatno.

Prehrana na poti:
Presna tortica (datlji, avokado, mandlji)

Družba:
Aleš, Helena

Utrinek s poti:
Metuljčki cekinčki. Ko sva malicala in se grela na soncu, so naju začeli obletavati rumeni metulji. Dovolj, da se šteje pomlad.

Fotogalerija:

Grebensko do Ciclja. 

Zanimivo postavljena karta. Riši kot hodiš, iz leve proti desni oziroma obrnjen sever - jug.

Utiranje poti čez "šibe božje". 

No: 5/50

Datum:
26. februar  2017

Trasa:
Škofja Loka – Sv. Andrej – Tošč – Dom na Govejku – Osolnik - Škofja Loka

Sv. Andrej z impozantnim ozadjem

Opis:
Pot spominov na treking ligo in spomladanske trekinge po Škofjeloškem hribovju, na pohod s Krti in druga najina potepanja. Lepa krožna tura, pospremljena z izredno vidljivostjo od Alp pa tja do Učke.
Na poti so naju preplavljala čustva. Hvaležna sva za ta dar; podarjeni čas in možnost užiti tak dan.

Težavnost: 
Težja zaradi dolžine in snežnih razmer. Namerjeno 26km, 1.897 višincev, 37.875 korakov. Na poteh je bilo nepričakovano veliko uhojenega snega. V dolini je namreč že povsem pomladno.

Prehrana na poti:
Ajdovo pecivo.

Družba:
Aleš, Helena

Utrinek s poti:
Na tabli Dom na Govejku je pisalo 10 minut, v resnici pa je bilo hoje še za pol ure. Aleš je že bentil čez vse ovinkaste grape, koče in pivca pa kar še ni bilo na vidiku.

Fotogalerija:

Mrzlo jutro ob Sori.

 Razgledi po Gorenjski.

Osamela kmetija na desni griči.

Midva.

No: 4/50

Datum:
19. februar 2017

Trasa:
Krtina – Prevojske gmajne – Rova – Kolovški grad – Kolovec – Dupeljne – Prevoje pri Šentvidu - Krtina.

Opis:
Ogledna tura za naslednji planinski pohod po domačih grapah. Ker je do Rove le uro hoda, sva šla na obhod peš kar od doma.

Težavnost:
Lahka, vendar nepričakovano daljša kot pri načrtovanju. Sva ugotovila, da bo potrebno turo za pohodnike občutno skrajšati. Namerjenih 27.834 korakov, 6.25 višincev in 19 km.

Prehrana na poti:
Elanin kruh, čaj

Družba:
Aleš, Helena

Utrinek s poti:
Ko sva sopihajoč prišla po najbolj strmem brezpotju do ruševin gradu, sem ugotovila, da je tole sicer super za naju, ne pa za voden pohod. Pa sva šla še enkrat dol in ponovno gor po gozdni poti.

Fotogalerija:
 

Z mahom porasle smrečice.

Kdo se levi na Kolovcu? Drevo ali kača?

Brezpotja

Dela za markaciste ne bo zmanjkalo. Tukaj je odneslo vse mostičke in vse oznake.
Pot do Lukove bolnice.

No: 3/50

Datum: 
10. in 12. februar  2017

Trasa:
Stahovica – Sv. Primož – Pasje peči – Mala planina – Velika planina (Gradišče) in nazaj.

Opis:
Vikend paket na Veliki planini. Ker smo bili povabljeni v Mokrico za tri dni, smo se dodobra založili s pijačo, hrano, obleko. Koča je bila urejena in še topla od prejšnjih najemnikov. Novozapadli sneg in otvoritev smučarsko sankaške proge nam je postregla še z nočnimi sankaškimi podvigi. Lepo vreme in dobra družba, pa je vikend minil v trenutku. Nazaj pa spet hoja do Stahovice, tokrat z bistveno lažjimi nahrbtniki.

Težavnost:
Zaradi pretežkih nahrbtnikov in snega ter megle je bila pot navzgor zelo naporna in utrudljiva. Vse skupaj bilo kar malo preveč za najina nahrbtnika in najine moči. Namerjenih 1.300 višincev, 31.617 korakov in 28 km (v obe smeri).

Prehrana na poti:
Odslej brez kruha in OH. Malica v Domžalskem domu.

Družba:
Aleš, Helena, nazaj še Leander

Utrinek s poti:
Z Alešem sva štartala zjutraj, nekaj ur pred ostalimi. Vzela sva ključe in šla »zakurit«, da bodo ostali, ki so prišli z nihalko lepo sprejeti in na toplem. Izkazalo se je, da sva za pot porabila kakšno uro več, kot sva načrtovala in so naju morali lepo počakati. Je bil odprt Zeleni rob in jim ni bilo hudega.

Fotogalerija:

No: 2/50

Datum: 
21. januar 2017

Trasa:
Krašnja – Limbarska gora - Krašnja

Opis:
Dopoldanski skok na Limbarsko goro. Všeč nama je severni pristop, ker je povsem odmaknjen od siceršnjega vrveža na vrhu.

Težavnost:
Zaradi mrazu je bila severna stran hriba precej zdrsljiva. FitBit mi je nameril 14.109 korakov in 10 km.

Prehrana na poti:
Oreški. V domu na Limbarski planinski čaj z dodatki.

Družba: 
Aleš, Helena

Utrinek s poti:
Na vrhu sem neznanemu psu, ki je vlekel za sabo nekajmetrsko verigo, le to odpela in ga pustila na prostosti. 

Fotogalerija:

gozdna pot nad Negastrnom

na soncu pred cerkvijo na Limbarski gori