Jarški dom

Ne smeš reč, da si šel na Veliko planino, če greš samo na Malo.

Do Jarškega. Ali do Domžalskega. Da se ve, kje si bil!

Najprej se je Stane vpisal na Primožu, potem sva jo pa mahnila zares.

No, ne še čisto zares, križa na vrhu še nisem nikoli videl, pa me je peljal še čez vrh, čeprav nama ne bi bilo treba.

Potem pa sva se začela malo bolje vzdigovat in prečiti pobočja. Kar naprej so nama pot zapirale plazovine, kaj je moralo to dol letet prejšnje dni! Toliko plazovin pa res še nikoli nisem videl! Vsake deset metrov. Kar začneš malo pogledovat naokrog, pa čeprav skrit med drevesi, v gozdu.

Seveda sva šla čez Pasje pečine, najbrž pa bi bilo bolj pametno, če bi jo mahnila čez vrh. Pa še derezic si nisem gor nataknil in me je bilo potem kar - povsem brezveze - strah. Ker zadeva ni niti tako nedolžna, kakor bi se morda lahko zdela. Sneg je sneg in mimogrede ti lahko spodrsne.

Seveda tam nisem slikal. Sem se tresel za lastno rit.

Sem pa potem slikal planoto nad Kisovcem, ko sva bila že skoraj pod robom Male Planine.

In, hop, pa sva gor!

Snega še vedno v izobilju, kakor se pač za Veliko/Malo planino spodobi!

Sonček in vse, kar v lepem dnevu paše zraven! Topel čaj, en rumček, slika, potem pa nazaj dol!

Dol sva zavila čez Kisovec, malo zato, ker jaz tam še nisem bil, malo pa zato, ker je brezveze hodit po isti poti, anede?

Tukajle mora biti tudi poleti prav prijetno! Velik dom, veliko prostora in zgleda tudi prijetno za otroke. Enkrat sredi poletja, ko ubežiš vročini doline? Hmmm.

Še eno dolgo prečenje naju je čakalo, spet prihod do Primoža in potem skoraj tek do doline. Ja, kar hitro sva jo mahala. Na žalost pa sem nekje sredi poti navzdol ugasnil svojega Garmina. Bogve zakaj... Grrr.

Zato pa so podatki le približni, ampak kaj čmo. Bo drugič bolje! Pa saj ne hodimo v hribe zaradi številk, anede?

16,40km, 4:30, 874kCal, 151/173, 1180vm, 2:31:16 gor, dol pa nihče ne ve, ene dve uri sigurno.

En presneto lep izlet in upam, da ga bom še ponovil. In to s Heleno. Kmalu. Kaj bo šele spomladi, to mora bit lepo! Mogoče kar razumem fante, ki to delajo skoraj vsak dan... In ne misliti, da ima Jarški dom malo dnevnih obiskovalcev! Kar precej gostov ima in to veliko stalnih. Ravno tako, kot vsaka gostilna, tukaj ni prav nič drugače, pa čeprav moraš do njega kar nekaj hoditi. Pravzaprav ne moreš verjet, koliko ljudi je gor vsak dan, ali pa vsaj trikrat na teden! Uff.