Zadovoljstvo

by piskec 23. maj 2009 17:02

Ja, danes sem več kot zadovoljen!

Trudil sem se in potrudil in mi je uspelo! To je vedno lepo in vedno v človeku vzbudi vsaj nekaj ponosa.

Od doma sem jo namreč mahnil kar na Limbarsko goro. Včasih bi se vprašal: zakaj pa? danes pa le še: zakaj pa ne?

Namen je bil, da jo čimprej pobrišem od doma, pripravljalo se je na vroč dan in vsaka ura zamude se pozna v težavnosti. Ampak ne, no, vstal sem že, sem pa potem toliko časa nekaj motovilil po hiši, da je bila že šest, ko sem stopil ven.

In po pravici povedano, se mi sploh ni dalo zjutraj. Kje! Kaj sem nor? Ma, ja, tak zaspane sem in najraje bi se stiskal v spalnici. Pa še sreča, da ni zaspanost prevagala in sem jo stisnil ven z zadnjimi močmi odpora pred rdečim vražičkom na moji desni rami.

O, ja! Nagrada je bila velika! Ogromna! Prekrasna!

Že povsem na začetku so me prav presunila polja, nekaj meglice in rojevanje novega dne!

Namen je bil teči, kjer se to da, se pravi dol in po ravnem. V hrib mi načeloma ne bi bilo treba. No, pa saj tudi ne morem, tudi če bi zelo zelo hotel...

Tako sem bil en, dva, tri že na Gradiškem. Trije ribiči, jaz in sonček! Še vedno fino sveže, ravno prav za zagristi se v hrib.

Tukajle nekje, na koncu prvega klanca, sem šele prvič pil. Kar dobro kaže, da res še ni bilo vroče. Čakal sem potem medveda, pa ga ni in ni hotelo bit! Sicer pa, če gre človek po svetu s palicami, ne vidiš prav nobene živali! To je tako glasno, da se vse prej poskrije!

Gozd je bil tako presneto zelen, zaradi jutranjega sonca pa še tako kontrasten, da do kar oči bolele. Moje srce je pa igralo! Seveda so slike le bled odsev vsega videnega...

Hoja, tek, hoja, tek, kar naprej sem izmenjaval. Počutje enkratno, prav nič zmatran! Vsak travnik in vsak razgled pošlje v moje žile še dodatno energijo, nič drugega ne potrebujem. Pravzaprav sem zjutraj spil le kavo, torej tečem na prazen želodec! S sabo imam par ploščic, a čisto nič jih ne potrebujem. Le izotonik.

In tako je kar naenkrat konec poti! Sem že gor! In spet se ne morem upreti neumnostim in spet slikam samega sebe. Bogve zakaj? Drugače mi ne bi verjeli, da sem bil gor???

Sem šel še v gostilno stike navezat, so imeli že odprto!, spil kavo in kokto, potem jo pa pogumno kar mahnil dol.

Navzdol pa je že postajalo vroče! Se je že kar poznalo, seveda se je poznalo tudi to, da sem dol kar naprej tekel. Prav nič nisem zabušaval ali se šel turista. Slikal sem le takrat, ko sem se ustavil za pit.

Sem pa to počel vedno pogosteje, telo je oddajalo vodo kot noro. In ko končno priletim dol, do Gradiškega (zdaj je ribičev že mnogo več), je bilo treba še odtečt do doma.

Jej, tukaj me je pa začela malo psiha dajat. Ko si že skoraj doma in zdaj moraš pa še šest km do doma pretečt?! V tej vročini?! Komu se pa to da?

Ampak sem bil trmast, ni bilo druge. Lepo pot pod noge, teči počasi, pa boš kmalu doma! In sem šel. Lepo počasi, brez posebnosti, le pit sem moral parkrat, sonce je že prav žgalo, sence pa pravzaprav nobene... Srečal sem le enega Krta, ki pa na žalost ni imel sreče.

In ko končno pritičem domov, se počutim kot pravi junak! Eni otroci še vstali niso!

Presnete superge so mi spet naredile žulje. Rukzak je enkraten tudi za tečt. Zakaj imam palice sploh s sabo? Trak za lase je obvezen, ker Pomaga! 2l je bilo ravno dovolj!

Zanimivo, da sem cel čas zdržal na tešče. Nič jedel, le pil sem izotonik. Tale izotonik mi res pomaga in se mnogo bolje počutim. Kako to, da nisem potreboval nič hrane, ne vem, vem pa, da imam zalog za kar nekaj takihle izletov... Vsaj na zunaj tako zgleda! Nič druge energije, nobene dekstroze, nič. Prav tako nobene - niti najmanjše - krize. Kar me pravzaprav preseneča. Kilometrov se je namreč kar nekaj nabralo. Bomo videli drugič, če je to res, ali je bil to samo dnevni preblisk.

Od Gradiškega pa na vrh.

Pa do Gradiškega. Tole je bilo pretečeno, seveda.

23.44km, 3:20:10, 2152kCal, 164/185, 724vm, 1:47 gor, 1:32 dol. Kar lepi kilometrčki, izlet in pol.

Po mojem grem lahko naslednjič brez problema do Trojan, ali celo do Špilka... Ojej, plani, plani, plani! Ampak do zmožnosti, da bom lahko 10-12h tekal, je še doooooolga! Še pomnim, koliko sem rabil lansko leto? Slabe tri ure???

 

Tags:

domači kraji

Komentarji (4) -

Vreme
24. 05. 2009 05:27:47 #

Penzionist!

3:1 za mene ;)

piskec
24. 05. 2009 11:02:11 #

Že zdavnaj in najbrž tudi mnogo več kot le 3:1... Smile

Wega
24. 05. 2009 18:17:21 #

Evo, pol pa mene nekaj postrani gledaš za Vršič.
Saj tole je še hujša!

piskec
25. 05. 2009 08:34:59 #

Dej, dej... kaj pa je tole proti Vršiču! Ej, serpentine, klanci, rusi, koče!

Tile višinski metri itak lažejo ko pes teče. Kje pa lahko Garminu zaupaš, no...

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS