Sredi septembra se spomnim, da je že čas za kuhanje letne zaloge marmelade. Na to me spomnijo predvsem prvi šolski dnevi, saj je recept za marmelado prinesla domov Tadeja, ko so nekoč pri gospodinjstvu v šoli kuhali marmelado. Recept je tako preprost, učinek pa tako fantastičen, da sedaj to ponavljamo vsak september znova. Ker imam od doma v spominu, da je kuhanje marmelade nekaj strašansko kompliciranega in časovno potratnega, z veseljem sporočam, da gre tudi drugače!
Če se bo še komu zaluštalo sladke, lepe, rdeče marmelade, lahko naredi tudi takole:

Količina je seveda prilagojena na našo familijo, za 26 kozarcev, seveda pa gre tudi z manj sadja. Kupim torej 8 kg zrelih sliv in 2 kg kislih jabolk, odstranim koščice, jabolka olupim in maso kuham približno eno uro, da se zmehča. Sledi prva hitrostna bližnjica; vzamem namreč palični mešalnik in sadje previdno zmiksam, tako, da vseeno pustim nekaj koščkov sadja. Dodam mleti cimet. Razdelim v več posod (ker nimam večjega lonca) in pričnem z drugo hitrostno bližnjico. Počasi vmešam želirni sladkor, na mojo količino sadja sem ga porabila 4kg. Preden končam, vlijem še (poljubno) količino ruma. In to je to! Marmelado z zajemalko pretočim v kozarčke in jih še vroče zaprem. Pa dober tek!

Še nekaj prektičnih nasvetov (le kdo se od prve tega drži?)

- slive naj bodo res zrele, saj drugače ne dajo tiste intenzivne rdeče vijolične barve
- tudi jabolka imajo po mojem še največ zaslug za barvo, saj jo spremenijo v jagodno rdečo (njami)
- za kuhanje marmelade vedno vzemi novo kuhalnico (nasvet babic, ne me vprašat zakaj)
- pri miksanju ne bodi najbolj natančen, ker je marmelada s koščki sadja bolj zanimiva
- postopek prični s pomivanjem kozarcev, da bodo po končanem kuhanju že oprani in suhi
- marmelado namreč vlivaj v kozrace čim bolj vročo
- po vlivanju marmelade dobro obriši rob kozarca, sicer vakuuma ne bo, marmelada pa se ne bo obdržala

Na včerajšnjem pohodu, ki ga je že izčrpno opisal Aleš, me je tik pred koncem poti presenetilo in razveselilo polje ajde.

Zelo mi je bilo žal, da smo strašno hiteli, saj so nas preganjale že prve kaplje dežja. Kljub temu, sem uspela slikati to zanimivo, predvsem pa izredno okusno rastlino. Obožujem namreč jedi iz ajde, kot so ajdova pogača s skuto, ajdov kruh z orehi, ajdova kaša v solati, pa še mnogo več.

Sliki pa sem tudi pogrešala pri mojem opisu žit, ki je nastal na podlagi nekega pogovora, ko se za omizjem nismo mogli dogovoriti, ali sta ričet in ješprenj eno ter isto in ali je jed kuhana iz ječmena ali ne.

Koliko veste o gensko spremenjenih organizmih (GSO)? Bi jih razpoznali, vam je vseeno kaj jeste ali kaj raste okoli vas? Večina ljudi se ob tem počuti neprijetno, pa vendar se o tematiki ne govori. Vsaj ne zadosti. Pa so tudi pri nas društva (npr. Ajda Vrzdenec, GPR, Zares), ki se zavedajo dogoročnih posledic in se trudijo po svojih močeh.

Mi vsi pa uničujemo to našo prelepo naravo z vsemi možnimi sredstvi, ki so nam na voljo. Se bomo kdaj zbudili?

Vsem nam pošiljam skladbo Madonne, predvajano na Live Earth koncertih 7.7.2007.