Še nekaj tednov nazaj sem veselo razlagala in si zamišljala, kako se bom odslej ukvarjala (še) s pripravo domačih izdelkov za čaje, marmelade in drugačne zdravilne zvarke. Pri tem sem se videla na vrhu Krtinskega hriba, kako obdelujem svoj novi vrt, kjer zeleno poganja v brsteči rasti in vse pisano cveti. 

Potem pa so se začeli plaziti dvomi ali si to res lahko privoščim. Zadnji izplen domačega ribeza, ki je bil namenjen le za marmelado, je pristal v zamrzovalni skrinji in nič ne kaže, da bo kmalu prišel na vrsto. Upam samo, da mi ga uspe porabiti vsaj za kakšno pecivo ala Marako.  Enostavno ni bilo časa še za marmelado ravno takrat, ko je bil ribez zrel. Bolje bi bilo, če bi to lahko počela naprimer pozimi. Pa res?

Potem sem nabrala kup bezgovega cvetja in ga celo pripravila za sušenje. Vendar mi v tem vlažnem vremenu, ki kar traja in traja in se ne misli še posloviti navdajajo dvomi ali bodo ti cvetovi res kdaj primerni za shranjevanje v nepredušne posode, saj se sicer lahko razdišijo. Tako pa jih bo pobralo od plesni, slej kot prej.

Kaj pa sanje o vrtu na jasi sredi gozda? Pravzaprav je tam najlepše opazovati srne. In če seštejem ena in ena, so to vsaj tri srne, ki mi bodo hvaležno pospravile vsako bilko, ki jo bom posadila na Njihovem vrtu.

Morda pa le še ni pravi čas.

Včeraj je bil en lep dan. Rdeč in sladek, oranžen in moder in sploh kot bomboni v Leandrovi torbi.

Veter je odnesel jutro, Marjan je prinesel češnje, Janezova torta je 6.6.66 čestitala za rojstni dan.

V teh treh dneh smo spoznali tudi čisto drugačni vidik tekmovanja in Planice. Eno so množice obiskovalcev, politikov in takšnih in drugačnih turistov, ki trumoma obiskujejo Planico v času tekmovanja. Vendar skakalci v tekmovalni vasi živijo svoje življenje in kot da se ves cirkus ne vrti ravno zaradi njih, se mi je včasih zdelo, da so kar malce odrinjeni na sam rob. Zato smo bili kar veseli in malce ponosni, da so se ob vsaki tekmi, takoj po končanem skoku, sami takole zbrali pred Pixno in spremljali nadaljnji potek tekmovanja na LCDju, dokaj varni pred podpisov in drugih pozornosti željnih obiskovalk.

Pa vendar so napovedovali že prejšnje dni, da bo v soboto, takoj po tekmovanju velika zabava tudi v tekmovalni vasi. Namenjena je seveda tekmovalcem in njihovim spremljevalcem, ki se tako ali drugače že vsi poznajo med seboj.

Zame pa je bila tole predvsem izredno zanimiva izkušnja kulinarične ponudbe vseh sodelujočih. Ekipe so namreč pred svojimi tabori ponudile svojo hrano in popotovanje po svetovnih okusih se je lahko pričelo:

Češka in paradižniki skupaj s pivom. Zanimivo.

Na sredi vasi je še Manner postavil svoj čokoladni vrelec.

Finci so ponudili hrano z žara.

Pri francozih sem bila že malo dlje. Siri, pikantne salame, še siri in njihovo vino. Še vedno zaljubljena v Francijo.

Nemci presenečajo z velikostjo ponve. Pečejo čebulo, slanino in zelje(?), skupaj s svaljki.

Italijani improvizirajo, seveda zelo uspešno.

Naša ponudba je pestra. Najprej postrvi, nato ugledam še nedotaknjen narezek.

Poljaki so mojstri dekoracije. Vse te hruške in ostalo "sadje" so namreč siri.

Rusi so ponudili svoj izvrsten kaviar. Pa je res dober.

Švedska dekleta so že ure prej pripravljala mesne kroglice in razne druge dobrotice.

Američani me niso dovolj prepričali, da bi poskusila nekaj kot med in sir skupaj s šunko.

Zabava je verjetno trajala še dolgo v noč, vendar smo se mi kar kmalu pobrali domov. Vstajava pred peto, vsak dan prevoziva do 250 km in priznam, da sva že pošteno utrujena, čeprav tudi precej zadovoljna.

Ti mrzli dnevi so kot nalašč za razvajanje in uživanje ob dobrotah, ki nas spominjajo na neko dišeče poletje sredi sivke in azurnega morja. V roke sem ponovno dobila že malo pozabljeno Liso z recepti klasičnih francoskih jedi in privoščili smo si dan druženja ob draženju brbončic. Kaj in kako smo pripravili?

Čebulna juha s popečenim kruhom

Sestavine:

4 čebule
50g masla
1 žlico moke
1 l mesne juhe ali 2/3 juhe in 1/3 suhega belega vina
sol, poper
6 rezin belega kruha
100g sveže naribanega sira (grojer)
4 cl konjaka ali portovca

Čebulo olupite in narežite na kolobarje. V loncu razpustite maslo, dodajte čebulo in jo pri nizki temperaturi dušite približno 15 min. Pazite, da ne porjavi. Čebulo potresite z moko in prilijte juho. Solite in poprajte.

Juho zavrite. Pri nizki temperaturi naj pokrita vre približno 15 min. Pečico segrejte na 200 stopinj.

Rezine kruha zlato rjavo popecite. Juho nalijte v ognjevarne skodelice, na vrh položite rezine kriha in jih posujte z naribanim sirom. Skodelice položite na rešetko in jih pecite približno 7 min, da se sir stopi. Juho po okusu izboljšajte s konjakom ali portovcem.

Quiche lorraine s slanino

Sestavine:

125g mehkega masla
200g moke
220g naribanega sira (grojer)
sol, poper
4 stroki česna
250g na rezine narezane slanine
3 pori
1 šopek mešanih želišč
4 jajca
200ml smetane

V skledi gladko pregnetite maslo in moko. Prilijte približno 3 žlice hladne vode, dodajte 1 žlico naribanega sira in testo začinite s soljo in poprom. Olupite 1 strok česna in ga skozi stiskalnico za česen iztisnite v testo. Testo ponovno pregnetite, zavijte v folijo in za približno 60 min postavite na hladno.

Medtem slanino narežite na trakove. Por temeljito očistite in narežite na kolesca. Zelišča oplaknite, otresite, do suhega in jih drobno sesekljajte. Slanino, por in zelišča stresite v skledo in dobro premešajte. Olupite preostali česen in ga skozi stiskalnico iztisnite v nadev.

Pečico segrejte na 200 stopinj. Gladko zmešajte jajca, jim dodajte preostali sir, primešajte smetano, solite in poprajte.

Na pomokani delovni površini razvaljajte testo v krog premera približno 30cm in z njim obložite namaščen ogrogel pekač za pito. Ob robu potegnite testo približno 3cm visoko. Po testu enakomerno razporedite nadev, ga prelijte z mešanico jajc, smetane in sira ter pecite približno 50 minut.

Boeuf Bourguignon

Sestavine:

500g korenja, 300g čebule
3 stroki česna, 100g mesnate slanine
2 žlici oljčnega olja
800g govejega mesa (pleče)
3 žlice paradižnikove mezge
500ml rdečega vina
125ml mesne juhe
20ml konjaka
vejico rožmarina
2 lovorjeva lista
sol in poper
40g surovega masla
3 žlice moke, peteršilj

Korenje narežite na kocke, čebulo pa na rezine. Česen olupite in razrežite na četrtine. Slanino narežite na tanke trakove.

V večji kozici segrejte olje, na njem popecite slanino ter jo vzemite ven. Govedino operite, obrišite, razrežite na večje kocke ter jih v maščobi popecite z vseh strani. Primešajte paradižnikovo mezgo. Zalijte z vinom, juho in s konjakom. Rožmarin, lovor operite ter skupaj s slanino, korenjem, čebulo in česnom dodajte k mesu. Začinite s soljo in poprom ter pokrito dušite 2 in pol do 3 ure pri nizki temperaturi. Maslo zgnetite z moko, vmešajte v omako ter odkrito pustite, da vre še 10 min. Bouf Bourguignon potresite s peteršiljem in ga po želji ponudite s krompirjevim pirejem.

Tarte tatin z jabolki

sestavine:

1 zavitek zamrznjenega listnatega testa
12 žlic sladkorja v prahu
1kg jabolk
120g masla

Listnato testo odtalite. V ponev premera 26 cm stresite 10 žlic sladkorja v prahu in prilijte 100ml vode.

Jabolka olupite, narežite na krhlje, enakomerno razporedite po sladkorju in prelijte s 100g stopljenega masla.

Ponev postavite na štedilnik in jo pri srednji temperaturi počasi segrejte. Sadje obračajte, da se popolnoma napije karamelne mase. Ko so jabolka kuhana do polovice, ponev odstranite s štedilnika. Z leseno lopatko jih previdno privzdignite in dodajte preostalo maslo in sladkor v prahu.

Pečico segrejte na 200 stopinj. Na pomokani delovni površini tanko razvaljajte testo, ga položite na jabolka in pecite približno 25 minut. Kolač prevrnite na krožnik, da bo testo spodaj.

Sama sem na koncu dodala še sladko smetano in cimet.

Ne pozabite še na steklenico bordojca in dober tek!

Odpiram sezono. Tule je prva skledica svežih vitaminov. Obožujem regrat.

Ste vedeli, da so vsi deli regrata užitni, jemo ga lahko celo leto in da je umeščen med zdravilne rastline? Obstaja 40 vrst regrata in 60 podvrst. Zanimivo, da za solato ponavadi nabiram le določene vrste, nekaterim pa se izogibam, pa še sama ne vem zakaj.

So prišli po nas, mali, slastni parkeljni.

Pa smo mi njih pohrustali kar za zajtrk. Njami!

Pred kratkim sem dobila rezultate zanimive študije. Koliko hrane za en teden potrebuje družina?

Sami rezultati v številkah, ki se gibljenjo v razmerju 1:500 (!) ne povedo pol toliko, kot priložene fotografije.

Čeprav se iz fotografij vidi, da niso najnovejše, to še zdaleč ne spremeni sporočilnosti. Presenetilo me je, kako različno se prehranjujemo, še bolj pa, kako v različnih področjih sveta pojmujemo družino. Vsekakor zelo zanimivo in poučno.

Japan. Ukita: $317.25 a week

Italy: $260

Breidjing Camp. $1.23

Kuwait. $221.45

North Carolina (US): $341.98

Mexico: $189.09

China. Beijing : $155.06

 Poland: $151

Egypt: $68.53

Ecuador: $31.55

California, US: $160

Mongolia, Ulan Bator: $40

Great Britain: $253

Butan: $5

Germany: $500

Kaj pa v Sloveniji? Koliko porabimo za hrano?

Ali dejansko potrebujemo vse, kar nam ponujajo?

Pridite lačni!