Pot sedmih slapov v Istri

Posted: 4. maj 2018 08:46 0

No:
50/50

Datum:
15. april 2018

Trasa:
Buzet – Kotli – Buzet (po pritokih in dolini Mirne)

6. slap

Poslano vabilo:

Dobimo se v nedeljo, 15. aprila 2018 ob 7:00 na makadamskem parkirišču za blagovnico Tuš v Domžalah. Z avtobusom se odpeljemo v bližino Buzeta v hrvaški Istri.

Po prelepih stezah ob reki Mirni nas bodo vodili kolegi iz Planinskega društva Glas Istre. V neposredni bližini Buzeta namreč poteka Pot sedmih slapov, ki s svojimi smaragdnimi tolmuni ponuja pristno doživetje neokrnjene kraške narave.

Naredili bomo krožno pot, začenši v soteski pritokov Mirne, nadaljevali prek pobočij do stare in zaščitene istrske vasi Kotli, kjer reka Mirna dolbe kotanjaste oblike v bel apnenec ter se vrnili do Buzeta ob reki, ki jo bomo tudi večkrat prečili s pomočjo velikih kamnov. Zato priporočam še rezervno obutev, ki jo boste pustili na avtobusu. Možnosti, da si boste zmočili svoje čevlje bo veliko, saj je pot lahko deloma tudi blatna. Pot je večinoma ravninska in primerna za vse pohodnike. Le na prvem delu, ko se bomo morali povzpeti iz soteske s prvimi slapovi, je pot na krajšem odseku tudi zelo strma, vendar je tudi ustrezno varovana.

Skupne hoje s krajšimi postanki bo za približno šest ur, zato so obvezni dobri pohodniški čevlji ter dovolj tekočine in malica iz nahrbtnika. Predviden povratek v Domžale je po 19. uri.

Obvezno imejte s sabo veljaven osebni dokument (potni list ali osebno izkaznico) za prestop državne meje!

Prispevek udeležencev je 10 EUR za člane PZS in 15 EUR za ostale, za otroke (P+O) v spremstvu obeh staršev, prispevka ni. Možno bo tudi poravnati članarino za vse, ki bi to želeli storiti ob tej priložnosti.

Prijave so obvezne do srede, 11. aprila ali do zasedbe mest na avtobusu, pri Heleni Kermauner, vodnici PZS na tel.: 041 731 797.

Težavnost:
Lahka. 15 km, 300 višincev, 24.804 korakov

Prehrana (na poti):
Jabolka, oreški in Burger na poti domov

Družba:

vsa PDD klapa, ki rada odkriva spomladansko Istro ter naša Istrska vodnika; Ingrid in domači ranger Đus.

Utrinek s poti:
Trikratno prečenje reke je bil sladek zalogaj čisto proti koncu poti. Če smo se na prvem prečenju še trudili s plezanjem po kamnih, nas je nepričakovani padec v vodo, ki se je na srečo relativno dobro končal, prepričal, da smo raje zabredli s čevlji ali brez direktno v vodo. Nazadnje je bila to dogodivščina dneva, saj skoraj 50 bosih pohodnikov v aprilu pomeni le eno – srečo na obrazu.