Tole je bil vikend, ko ne vem, ali smo bolj športali ali bolj žurali. Analizo današnjega dogajanja v Krtini bom raje pustila Piskecu v veselje.
Vsekakor pa sem včeraj (skoraj) pretekla Borških 10000. Skoraj zato, ker sem del tistega dolgega klanca raje prehodila, kot pa spustila dušo navkreb. Po priznanju sodeč, pa sem opravila odlično. Bila sem celo prva v svoji kategoriji.
Čestitam! Najprej organizatorjema, ki sta spet pripravila dovršen dogodek. Nato sotekmovalcem, ki so vztrajali do konca. In sebi, ker sem končno spoznala, da nisem niti slučajno še pripravljena na kakšen resni tekaški dogodek.
Pa sem si spet zastavila izjemne cilje; več bo treba vadit, dlje teči in ne obupat po pol ure, predvsem pa je treba shujšat. Začnem jutri.
Jutri?!