Pa jo imam, mojo drugo najlepšo, pot, seveda. Pravzaprav sploh ni druga, ampak je kar prva s piko na i. Ker je le podaljšana prva. Ker mi je na Kamniškem sedlu vedno lepo. Se pravi prva in druga obenem. In najboljša dosedaj. Pot na Brano.

Zakaj?

Ker je zračna in razgledna, da imaš občutek, da boš vsak čas poletel.
Ker je tako lahko dostopna, saj je samo korak naprej od že znanih poti.
Ker je tako zelo plezalna, da je hoja po štirih vsekakor lažja, kot hoja po dveh.
Ker je ravno prav nevarna, da se zaveš kako po robu hodiš.
Ker so okoli tako čudoviti vršaci, da te mamijo in premamijo v nove poti.
Ker je ravno prav dolga in naporna, da imaš tisti super občutek izpolnjenega dne.
Ker je pozimi tako skrivnostna, da jo čakaš 10 mesecev, ko ji končno lahko prideš blizu.

Ker je to zame super pot.