Danes je en tak pravi petkov dan, ko se po trinajsti uri dva voznika začneta poditi po ožjem in širšem središču Slovenije in voziti otroke iz enega konca na drugega.

Pravzaprav sem ravno prišla iz Domžal. Tamauček je zdravniku povedal, da ima angino in seveda je tudi takoj dobil recept za Ospen. Kaj drugega (na srečo) sploh ne pozna, je pa zato toliko pogosteje bolan. Čeprav ta njegova bolezen, en dan vročine, nato pa sedem dni skakanja po kavču in kodranja živčkov vsakemu, ki je nekaj časa z njim, je tudi kar mal' tako. Mandlje ima pa tako velike, da komaj diha. Kako revež sploh kaj poje, mi ni jasno.

Flori čaka v podaljšanem varstvu na Igu. Aleš jo ponavadi išče po celi šoli, preden jo najde. Vendar jo letos zadnje leto išče po šoli. Kje bo naslednje leto, ko varstva zanjo več ne bo? Jo bo iskal po gostilnah v bližini? Nato sledi mukotrpna vožnja nazaj do Ljubljane in v petkovi koloni do Doba, kjer se ob 16h začnejo taborniki.

Mitja je danes na tekmovanju v Kamniku. Dobila sem SMS naj ga počakam nekje pred šolo ob 16h, ker prej ne bo končal. Kdo bo imel pa njegovo skupino tabornikov, mi ni jasno. Morda bo vskočil Aleš in počakal, da se pripeljeva?

Tadeja je s sabo vzela Mitjevo kamero in po pouku šla malo do Kopra, snemat material za CD za maturanca. Vozil bo sošolec!

Ob pol šestih pobirava vse taboreče in ob šestih imamo večerjo, al pa kosilo za nakatere al pa samo kavo in veliko čokolade. Samo, da bomo vsi skupaj. Vsaj ob petkih do sedmih nam to ponavadi uspe. Potem pa se spet začne. Eni na rekreacijo, drugi pa v lajf.