Kako v gozdu diši!

Po gobah in po mahu, po svežini opranega listja, po soncu in dežju, ki sta se izmenjevala v tem popoldnevu.

V družbi tabornikov vseh starosti, smo gazili po blatu, se šli prstno in palčkasto barvanje, pekli večerjo na ognju, bili umazani in sijoči od zadovoljstva.

In ko se je zvečerilo, smo odcapali do gradu, kjer smo imeli na parkingu avtomobile. Grad je sedaj postal protokolaren objekt za razna srečanja. Tako smo trčili skupaj - mi iz gozda in eleganca iz gradu.
Le kdo lahko komu zavida?