Nekateri ljudje verjamejo v vraže. Ena takih pravi, da kakor preživiš prvi dan, takšni bodo tvoji dnevi v tem letu. Še sreča, da sama ne verjamem čirulam, čarolam. Čeprav morda ne bi bilo slabo odvreči in se otresti vsega še ostalega balasta, ki ga vlečemo s sabo, tako, kot sem to sama že počela danes.
Začelo se je čisto nedolžno. Že sinoči, na silvestra, nam je ob izdatnem kurjenju odstopila tesnilna vrvica na vratcih kamina. Ko se je to prvič zgodilo, dve zimi nazaj, zadevo nisem mogla uveljaviti kot reklamacijo na skoraj novi peči, ampak so mi prodali strašansko drago termično lepilo, ki tesnilo na notranji strani fiksira nazaj. Takrat sem naročila in po nekaj dneh dobila to tubico lepila odpornega na 1100 °C, zalepila in držalo je dve leti.
Današnji dan je bil kot naročen za posedanje s knjigo ob kaminu. Zunaj sneg, okrašeno drevo, doma mir, otrok še ni bilo, prava lenobnost se je širila, kot se za 1.1. skorajda spodobi. Samo kanček lepila je manjkalo za piko na i.
Pa se je začelo. Tubice z lepilom ni bilo na prvi polici, niti na drugi, niti v škatli z vso mogočo kramo in ropotijo, ne v kuhinji, ne v kleti. Morda so pomagali prazniki, ki so me obvarovali prehitre odločitve za nov nakup, verjetno pa me je gnala trma in jeza nad vsemi škrati v hiši, ki mi vse pogosteje skrivajo moje stvari.
Iskanja pogrešane tube lepila sem se lotila čisto sistematično. Polico za polico sem spraznila, ter hkrati metala v vreče za smeti vso navlako, ki smo jo odlagali v stilu - čez sedem let vse prav pride. Pa sem počistila s shrambo, pa policami in predali v kuhinji, se lotila pralnice in delovne mize v kleti. To sem počela s tako vnemo, da so vreče s kramo rasle, dokler ni zmanjkalo vseh skritih in odkritih kotičkov. Takrat sem priznala svoj poraz, lepila nisem našla in ga očitno tudi ne bom.
Nato se je Aleš sprehodil do delovne mize v kleti, kjer je iz prve škatle, namenjene lepilom vzel tubo in mi jo pomolil pred nos. Sakramenski škratje so jo naredili zame nevidno. Ne najdem drugega odgovora.
Čeprav občutek ni bil slab. Pospraviti vso to brklarijo, brez predhodnih priprav niti ni bilo tako slabo. Ostalo mi je še vedno dovolj časa, da sem končno dokončala z branjem dveh knjig, ki sta me pogrešali zadnje nore tedne.