Ta teden, ko sem tudi dopoldan doma, lahko opazujem, kako cel dan vse vrvi od življenja na naši vasi. Pa saj so vsi doma! Dejansko vidim, da smo mi, ki prihajamo nekje ob 17h v veliki manjšini.
Veliko je mladih mamic in varušk, ki svoje sončke vozijo naokoli.
Nekaj imamo tudi kmetij, ki imajo že tradicionalen urnik in verjamem, da tudi ogromno dela.

Če si doma, greš tudi v domačo trgovino, ki je sredi vasi, pri tem srečaš večino sosedov. Resda so to starejši, ki so že upokojeni in čuvajo vnuke, hodijo po njih v šolo, ki je na robu vasi ali pa jih tja vozijo na igrišče.
Najbolj pa me čudi povsem polno parkirišče pri gostilni. Ugotavljam, da anti kadilski zakon ni prav nič zmanjšal prometa. Imamo kar nekaj podjetnikov v vasi in okolici, ki se prevažajo z obveznim Audijem in očitno zjutraj tudi zavijejo na  kavico, kasneje pa na malico.

Menim, da se za prihodnost naše vasi ni bati. Ogromno nas je novih priseljencev,  še več je novih otrok.