In že je petek. Vsak teden se odvrti kot en sam dolgi dan. Prav potruditi sem se morala, da sem po spominu lahko kronološko razporedila dogodke, čeprav je bil ta teden precej umirjen. Na koledarju je namreč zevala praznina, kar je bilo prav nenavadno.
Se pa vse vrti okoli priprav na naš nedeljski pohod. S Stanetom in Francijem smo se dobili vsaj trikrat. Je bilo treba uskladiti sezname prijavljenih, določiti število obrokov, se dogovoriti za nedeljsko dostavo kruha, potrditi avtobusni prevoz, naročiti kuho golaža... Tosama nam je podarila dve malo večji torbici za prvo pomoč. Vsaj obližev bomo imeli, za vse naše ožuljene prste na nogah, dovolj.
Doma smo se še pravočasno zdramili in začeli priprave za zamenjavo potnih listov. Začelo se je z obiskom tamalčka pri frizerju, tudi zato, da se ga bo kaj videlo na novi fotki. Sledilo je seveda slikanje vseh otrok, sedaj me čaka še finale. Priti na upravno enoto. Prva sobota v mesecu je še daleč.
Nekje vmes sem izpustila dan službe, ker sem šepajočega sina vozila po ambulantah. Na srečo mu ni hujšega in naslednji teden bomo že pozabili, da se je karkoli zgodilo.
Izpustila pa sem tudi dobršni del noči, ko sem se trudila objaviti malo več o mojih vtisih s poti v SF. Sem pisala in pisala, izbirala in obračala stavke, tako ene dve uri. Ko sem na koncu hotela zadevo Postati na weblog, mi je celotno besedilo mrknilo, saj me je sistem že zdavnaj odjavil z admin pravic. In trma moja je šla pisati od začetka in si dobro zapomnila novo lekcijo.
Bil je mokeo in mrzel popoldan, ko smo se odpeljali na Gorenjsko iskati piknik plac, ki bo dovolj velik, da bomo lahko sami, v naravi, zraven vode. Našli smo čudovit prostor pod Stolom. Le vreme nam še lahko zagode, čeprav so vremenarji napovedali sončen vikend.
Vse ostalo je pripravljeno.