Ste bili pred kratkim na Pošti? Mislim na tisto pravo Pošto, s poštnim okencem, kjer prijazna uslužbenka z veliko štampiljko udarja po poštnih znamkah in vam zaželi lepe praznike ter povpraša, kako je kaj z vašimi doma?

 

No, tako je bilo včasih, sedaj pa se zdi, da so poštne pošiljke nekje daleč zadaj po pomembnosti. Ko sedaj pridem na pošto, najprej zagledam kup igrač, nato sveče in očala, sledijo darilni program in storitve Poštne banke. Navsezadnje lahko tu vplačate Loto ali pa si kupite trak za v lase.

 

Na naši pošti je v eni izmeni samo ena uslužbenka in ko je na malici, je pošta takrat zaprta. Upam, da si vsaj tisti čas lahko malo odpočije, saj si ne predstavljam, da bi jaz na njenem mestu morala znati prodati tako bančni depozit, sprejemati nakaznice in pakete, zraven pa vedeti še za vse tiste drobnarije, ki kar rastejo okoli nje. Pri vsem tem je vrsta pred okencem stalnica in glavnina ljudi hodi na pošto še vedno plačevati samo položnice. Ne čudi me, da so poštni delavci preobremenjeni. Vidno jim nalagajo več in več obveznosti, še vedno pa sedi pred nami isti obraz, le časa za kakršenkoli klepet že zdavnaj ni več.

 

 In jaz? Šla sem lepo v vrsto le po poštne znamke.