Skoraj cel teden nisem napisala prav veliko. Bila sem zasedena. Pravzares. Saj ne, da zato, ker sem imela rojstni dan. Le tega sploh ne želim posebej praznovati, pa vendar me je že isti dan presenetil bratec z ženo in smo šli na prvo kosilo. Potem pa presenečenj kar ni bilo konca. Pa obiski ob konjaku, pa pogovori s Krti dolgo v noč, francoska kuhinja in ko so končno bili vsi otroci doma, tudi prav posebna torta.

Toliko voščil in lepih želja, da mi bo zagotovo celo leto res lepo. 

Opomnik (velja samo zame):
Malo več zmernosti ob hrani in pijači od sedaj naprej, lepo prosim!