Ob dnevu človekovih pravic ali pa kar vsak dan znova se lahko zamislim, koliko nas ima vse možnosti in kdo vse nima nobene. Zato sem tem bolj vesela zate, Nataša, za tvoj pogum in vztrajnost. Tvoja pot je neverjetna in prav zanima me, kaj vse boš še dosegla.

vir: www2.policija.si - ogled dokumentarnega filma o Nataši

Nagovor varuhinje človekovih pravic dr. Zdenke Čebašek-Travnik ob svetovnem
dnevu človekovih pravic in premieri dokumentarnega filma o delu policije v romskih
skupnostih
 ___________________________________________________________________

Spoštovani gospod predsednik republike, spoštovana gospa ministrica, spoštovani
gospod direktor policije, cenjeni umetniki in gostje 

Današnji dan, ki ga posvečamo varovanju človekovih pravic, nas predvsem opozarja,
kako dosti dela nas še čaka na tem področju. Poskušala bom biti čim bolj
neposredna, takšna, kot so krivice, ki jih občutijo posamezniki.

Ni dolgo tega, ko me je prizadela novica pod naslovom Učiteljica s knjigami učenko
po glavi. Ob branju novice, ki se je pojavila v različnih medijih, sem žalostna
ugotavljala, kako daleč smo v Sloveniji od tega, da bi človekove pravice bile
uresničljive za vse prebivalce naše domovine. Zakaj takšna ugotovitev?

Nasilje se je zgodilo v šoli. 
Močnejša oseba je udarila šibkejšo. 
Močnejša oseba je bila učiteljica. Ženska.
Žrtev nasilja je bila učenka, deklica stara osem let. 
Deklica, ki je rada hodila v šolo.
Deklica, ki je po dogodku potrebovala zdravniško pomoč.
V medijih je bilo objavljeno ime žrtve, torej otroka. Nesprejemljivo, kaznivo.
Deklica, ki je prej rada hodila v šolo, se tja noče več vrniti. 
Deklica je doma v romskem naselju. 

To vse se je zgodilo v Sloveniji, državi, ki prisega na človekove pravice. 
Takorekoč šolski primer tega, kar se ne bi smelo zgoditi:
- telesno kaznovanje otroka,
- socialno izključevanje,
- diskriminacija,
- stigmatizacija,
- razplamteli sovražni govor na forumu medijev, ki so objavili novico.

Tudi ob tej priložnosti bi rada postavila nekaj vprašanj, na katera pričakujem
odgovore:

Ali se je takšen dogodek v tej šoli zgodil prvič?
Kakšne ukrepe bodo izvajali v šoli, da se to ne bi nikoli več ponovilo?
Je opomin učiteljici primeren ukrep?
Kdo in kako bo pomagal deklici, da bo prebolela ta dogodek?
Kdo jo bo motiviral, da bo spet rada hodila v šolo?Prepričana sem, da se tukaj prisotni strinjate, da je opisano nasilje nad romsko deklico nesprejemljivo.

In da je enako nesprejemljivo, da se neka malo starejša
romska deklica mora poročiti in živeti življenje poročene ženske. In še bolj
nesprejemljivo, da državne institucije, ki bi morale poskrbeti zanjo, za poročenega
otroka torej, javno izjavljajo, da gre za romske običaje.

Bo njim kdo izrekel vsaj opomin? Ali pa bo obveljala njihova »strokovna« ugotovitev, da je vse v mejah
sprejemljivega.

Zato se ne smemo čuditi, da na forumu enega od medijev še vedno
ostajajo zapisani komentarji, ki nas morajo skrbeti enako kot prej omenjena ravnanja. 
Govoriti o človekovih pravicah in ne videti njihovih resničnih kršitev, pomeni dvojno
zlorabo. Zlorabo tistih, ki so prizadeti zaradi kršitev in hkrati zlorabo tistih, ki si
prizadevamo, da do zlorab ne bi prihajalo več. 

A bodimo optimisti. Dajmo več možnosti in priložnosti tistim, ki se borijo proti nasilju,
proti spolni zlorabi otrok in proti diskriminaciji. Danes so med nami. 

Zahvalimo se jim za njihova prizadevanja in uspehe ter jim glasno in jasno ponudimo
svojo pomoč za prihodnje.

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik
Varuhinja človekovih pravic 
___________________________________________________________________