Po čem si bom zapomnila zadnji treking po Golteh? Zagotovo po zaključku, po ležalniku na soncu, s pijačo v roki. Tega doslej še nisva doživela, kajti vedno sva prihajala v cilj med zadnjimi, ko je večina druščine že odšla domov. Tokrat sva si sama zelo skrajšala progo in se držala limita, ker sva se bala, da sicer ostaneva na planini brez možnosti uporabe nihalke za v dolino. Mateja se je strinjala s planom in tako smo jo mahnili skupaj naokrog.

 Smrekovec

So se mi pa Golte očitno dovolj priljubile, da sem se čez dober dan vrnila. Tokrat sicer samo na nočni pohod, ki je bil mnogo manj zahteven, amak dovolj zabaven, da sem se zavedla, da si prostega časa brez hribov ne znam več predstavljati.

 Nočni pohod z baklami

Tako je bilo tudi pred zadnjim vikendom, ko sem ugotovila, da so si moji že vsak zase splanirali dejavnosti. Taveliki na Formaratonu, tamali na Taborniškem feštivalu, jaz pa sem kar naenkrat imela dovolj časa, za kaj bolj drznega. In izbira je bila res dobra.