Oktobra pa vedno nekam

Krtina – Maribor - Lenart - Gornja Radgona - Radenci - Veržej - Ljutomer - Jeruzalem - Ormož - Ptuj - Trojane - Krtina

9. in 10. oktober 2004

Z Alešem pijeva kavo in se bodriva. Ura je osem. Greva ali ne? In kot vedno - želja po potepanju je spet prevelika. Ne zaustavi naju niti dež in grmenje z nevihto, ki divja zunaj. Leander pa tečnari in tuli že navsezgodaj. Spakirava v eni uri in ob pol desetih smo že na poti proti Štajerski. Naš cilj je Ptuj. Kaj bomo uspeli poleg tega videti pa bo čisti bonus.

Peljemo se do Maribora in se ustavimo v Lenartu. Ker Leander še spi, se odločiva, da gremo še naprej, do gradu Gornje Radgone.

Sedaj pa bo že čas, da si malo pretegnemo noge. Pritegne nas enkratno obnovljen grad. V drevoredu nabiramo divje kostanje, dokler nam ne letijo že iz vseh žepov, kar jih premoremo.

Nadaljujemo pot do Radencev, kjer se meni obudijo spomini na mehurčke iz mladosti. Iščemo izvir naše Radenske tri srca. V čudovitem parku odkrijemo tudi mehurčke. Čeprav niso več tako pisani, kot jih imam v spominu, sva navdušena nad prostranostjo parka in urejenostjo.

Vreme se je medtem ustalilo. Je prav prijetno in mi se podamo v Prlekijo. Brez ogleda mlina na Muri res ne moremo. In ker je Aleš še vedno navdušen nad peko kruha, najdeva Babičev mlin in kupiva 16 kg moke!

 Babičev mlin

Naslednji mesec mi ne bo potrebno iti v trgovino. No, bomo še videli.

Sonce sije in mi smo v Ljutomerju, kjer si privoščimo sladoled. Sprehajamo se po še enem čudovitem mestecu, nikamor se nam ne mudi. Le uživamo. Pot nadaljujemo po Turistični vinski cesti.

Gorice, urejeni vinogradi in klopotci. Domačini obirajo grozdje, povsod je polno življenja. Grozdje kar vabi in ne morem se upreti, da ne ustavim in pokusim sladki sadež.

 Ljutomer

Pred večerom se pripeljemo do Ptuja. Staro mesto ima prave ozke uličice. In zato povsod enosmerni promet. Tako najprej trikrat obkrožimo samo mesto, nato pa le najdemo prostor za spanje. V hotelu se po prvem nezadovoljstvu s podstrešno sobico namestimo v prostornem apartmaju.

 hotel Mitra

  Orfej in Evridika

Še je čas, da gremo odkrivati okolico. Zapeljemo se do gradu Vurberk. Tja so me pritegnile znane zdravilne točke. Ker pa Leander nima posluha za takšno sproščanje, si raje privoščimo dobro kavico v grajski okrepčevalnici (kjer smo edini gostje). Zunaj se je že stemnilo.

Danes so se napovedi vremenarjev uresničile. Dežuje in bo deževalo cel dan. Kasneje zveva, da so povsod po Sloveniji hude poplave.

In ker nas pa že ne zaustavi nekaj dežja, si opašemo otroka v nahrbnik, in gremo pod dežniki na ogled mesta. Zaradi njega smo vendar tu. Ko prisopihamo na grad, pa nas pričakajo zaprta vrata. Ampak se ne damo kar tako odgnati. V turističnem vodniku najdem telefonsko številko in pokličem na grad. Ti žalostno čakajo turiste, le teh pa nikjer. Seveda, ko pa so jih zaklenili ven! Po odkritju ključa so nam veselo prihiteli naproti. Z veseljem so nam razkazali Ptujski grad.

 Odklenili smo grajska vrata.

 Ptujski grad

Po okrepčilnem spančku, se odpravimo na ogled še ene razstave iz rimskih časov. Nato pa po ovinkih proti domu.

Ptujska gora in pričakovani razgled, dovoz do gradu Štatenberg in čez Trojane po dišeče krofe naravnost domov.

Vsa pohvala za potrpežljivost gre tokrat najmlajšemu. Doma tečnari, ker je dooolgčas. Kadar gremo naokoli, pa je čisti cukr.

 grad Štatenberg

vir: krtina.com/galerija (2004)