Rt. Kamenjak nobenega ljubitelja narave in zelenja ne more pustiti ravnodušnega. Med vsemi temi kamni je najti toliko lepote, kot jo redko srečaš še drugje.

barvitost istrskega kamna

Na fotkah se seveda ne more občutiti tisti prav poseben vonj, ki preveva vse te pašnike, ki je tako zelo močan in prisoten, da te lahko neverjetno omami.

Rt Kamenjak

Ampak danes želim predstaviti še eno značilnost Kamenjaka; to so orhideje ali kukavice po naše. Marsikdo ne ve, da so te rožice, ki jih lahko najdemo tudi na sosednjem travniku, v resnici prave, le divje rastoče orhideje.

navadna kukavica  (orchis morio)

V Istri raste 80 vrst orhidej, samo na Kamenjaku in okolici medulinskega zaliva pa so našli 3 vrste, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje.

V svetu poznamo 20.000 vrst orhidej, ki se zelo razlikujejo med seboj, od zelo majhnih, velikosti 1 cm, pa do 20 m dolgih lijan Vanilie. Uspevajo v skoraj vsej ekosistemih, razen na polih in puščavi, največ raznolikih vrst pa je najti v tropih. V Avstraliji so celo našli vrsto, ki živi povsem pod zemljo.

Orhideje so rastline, ki so dosegle najvišjo stopnjo razvoja. Prav poseben odnos imajo tako z mikoziji gliv v zemlji, kot z žuželkami, ki jih oprašujejo. Razmnožujejo se zelo počasi, ponavadi traja nekaj let, da rastlina prvič zacveti.

 
mačja ušesa - z obliko cvetov oponašajo čmrlje in čebele

Orhideje znajo s svojo obliko in barvami vedno pritegniti pozornost. Kljub svoji množičnosti pa so povsod precej ogrožena vrsta, predvsem zaradi prekomerne uporabe pesticidov in s tem spreminjanja naravnega okolja.

jezičasta kukavica (serapius lingua)

No, Istra zaenkrat še spada med najbogatejša nahajališča divjih orhidej v Evropi in Mediteranu.

metuljasta kukavica (orchis papilionacea)

Med vsem tem cvetjem pa lahko opazimo še milijon drugega življa. Le kakšen metulj bo, ko bo dovolj velik?

Ko prideš iznad gozda in se pogled odpre na Planino, nekaj časa kar ne prideš do sape. Pa ne zaradi upehanosti, ampak zaradi vse lepote, ki se kar naenkrat razprostre pred teboj.

V zadnjem tednu, ko se je sneg dokončno stopil in so ostale samo zaplate na senčnih predelih, so takoj, že prav nestrpno pokukale iz zemlje vijolične glavice znanilk spomladi. Crocus vernus ali pomladanski žafran, nekateri ga zamenjujejo za jesenski podlesek (kar pa nikakor ni ista rastilina), v nekaterih predelih na Dolenjskem in Gorenjskem pa jim pravimo tudi kar uscanke.

Pa še eni rastlini se zelo mudi iz zemlje. Še preden požene listje na drevesih, se tla na določenih mestih v gozdu obarvajo povsem zeleno z okusnimi listi čemaža. Čemaž ali divji česen je izredno okusna rastlina, narezanega lahko uporabimo kot začimbo za vse vrste jedi. Lahko pa ga tudi uporabimo za kuhanje. Okus ima po česnu, le da je bolj blag. Užitna je cela rastlina. Paziti moramo le, da ga ne zamenjamo za šmarnice. Liste imata rastlini neverjetno podobne, vendar so slednji celo strupeni. Jaz sem čemaževih listov nabrala dovolj za opoldansko juho, pa še malce ga bo ostalo za potres po namazih.

Takole sva danes zjutraj ponovno zarana hodila po soncu, ki je spremljajo najino pot na Malo Planino. Pričela sva ob šestih, do Male Planine in Jarškega doma sva potrebovala 2 uri in 20 minut. Tam na obvezen čaj z dodatkom, celo velikonočno potico so nama postregli zraven, nato pa dobro urco nazaj do Primoža, kjer naju je počakal še Stane. Šele po prav prijetnem martinčkanju in kofetkanju na soncu, smo se počasi odpravili domov na kosilo.

Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož.  Ime planika izhaja iz dejstva, da je ta roža prisotna na planinah ter na drugih visokogorskih območjih. Po navadi raste na nedosegljivih krajih, na skalnatih jasah med 1500 in 2400m nadmorske višine.

 
 
Mi smo jih našli v čudoviti dolini Zajzere, kar med lapuhom, gozdnimi jagodami, ciklamami in drugim zelenjem, res pa na kamnitih tleh. Presenečenje je bilo popolno.

Danes sem ponovno dobila email o izginjanju čebel. Čeprav ne odobravam verižnih pisem, se strinjam, da je pomembno, da nas čimveč ve in se zave pomena teh majhnih žuželk. Kot je znano imajo čebele pomembno vlogo, saj z opraševanjem cvetov pomagajo pri soustvarjanju rastlinskih plodov. Shranjujejo pa še cvetni prah, med, vosek...

Očitno je, da se tudi v naši lepi deželici tega še vedno ne zavedamo, sicer ne bi bili priča tolikim pomorom čebel. Običajno pa se ne najde niti krivca za pomore čebel. Čebelarji naprošajo vse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, da jih uporabljajo po navodilih proizvajalca. Vsako leto se dogaja, da se sadjarji (predvsem vrtičkarji) ne držijo navodil in škropijo sadno drevje v času cvetenja z nevarnimi sredstvi za zaščito rastlin. Zastrupljene opraševalke pomrejo pogosto že na cvetju ali na poti proti domu.

Zato kupujmo med, pomagajmo čebelarjem, da bodo še naprej skrbeli za čebelji zarod. Izogibajmo se nepotrebni ali nepremišljeni uporabi pesticidov, ozaveščajmo ljudi okoli sebe, imejmo radi in spoštujmo čebele.

Večino sadja (90%) oprašujejo čebele, prav tako mandlje, melone, papriko, buče, maline itd. Zato je Albert Einstein že leta 1949 svaril pred umiranjem čebel: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …«

Odpiram sezono. Tule je prva skledica svežih vitaminov. Obožujem regrat.

Ste vedeli, da so vsi deli regrata užitni, jemo ga lahko celo leto in da je umeščen med zdravilne rastline? Obstaja 40 vrst regrata in 60 podvrst. Zanimivo, da za solato ponavadi nabiram le določene vrste, nekaterim pa se izogibam, pa še sama ne vem zakaj.

Z rujnimi lici smo se sprehajali med številnimi ruji po Krasu, na koncu poti pa nas je pričakalo rujno vince.

Pri Sv. Kvirinu, 2. novembra 2007.
Kraško gmajno jeseni zaljša rdeča barva ruja (Cotinus coggygria).

Listi na soncu s fotosintezo ustvarijo več sladkorjev, ki se vsi ne shranijo v deblu in koreninah. V starajočih listih se uporabijo za tvorbo rdečih, vijoličnih ali modrih barvil antocianov, ki skupaj z rumenimi barvili listje obarvajo rdeče.

Veli Badin in naravni most, 2. novembra 2007.
Ruj v senci je jeseni rumen in razlike v barvi so opazne tudi na posameznem listu, ki ga je le delno zakrival drug list.

Kontrastne barve Krasa. Kako te ljubim rdeče zeleno.

Jesensko barvo daje rujevim listom več vrst barvil. Rumeni ksantofili in oranžni karoteni varujejo celice pred premočno sončno svetlobo in so v listih tudi spomladi in poleti, ko zaradi zelenega klorofila ne pridejo do veljave. Jeseni, ko se klorofil razkroji in ni več prevladujočega zelenila, zažarijo listi v jesenskih barvah.

Najlepši pa je ruj, ki je rasel na soncu in ima največ rdečih barvil antocianov. Ruj v Sesljanu je še posebno rdeč.

Pri slapu Boka žari jesenski gozd. Barve pa niso vsako leto enako žareče. Da bi listje jeseni zažarelo, ga ne sme uničiti prehuda poletna suša, sončni jesenski dnevi pa so potrebni, da v njih nastane dovolj sladkorjev.

Obiranje kakijev v Sežani. Kontrastna, nebeška kombinacija barve je tudi tukaj jesensko poživljajoča.

Cesta čez Predel.
Vse dni je bila vidljivost enkratna, spremljalo nas je sončno vreme in nam omogočilo užiti vse to preobilje jesenskih odtenkov.

vir (ruj): http://www2.pms-lj.si/kras/index.htm

Prejšnji teden so se vaščani pogovarjali o neverjetni količini gob, ki je v gozdovih tule naokrog. V košarah naj bi jih nosili domov. Sama žal vse dni nisem utegnila priti do gozda, danes pa sem pogumno zakoračila na območje medveda, oborožena z nožem in veliko košaro. 

Po slabi uri hoje, ko je moja košara popolnoma samevala, sem se začela spraševati, kje so vse tiste gobe, ki so se drugim nastavljale pred noge. Ko sem ravno že obupala, sem ga le zagledala. Velikana, postavnega in čvrstega. In ko sem ugotovila, da sta pravzaprav celo dva, sem skoraj zaplesala bojni ples radosti nad ulovom. Samo to sem potrebovala in moja pot je bila v celoti poplačana.

Saj ne, da se štejem med gobarje. Poznam in nabiram natanko šest vrst gob. Jurčke (v barvah vseh letnih časov), lisičke, golobičke, turke, brezovčke in marele, le teh pa je ponavadi zelo malo. Je pa v izobilju vseh ostalih, katerim ne poznam imena niti užitnosti.

Lahko pa Vi poveste, katere od teh gob poznate in ali so užitne:

1.  2.

3.  4.

5.  6.

7.  8.

9.  10.

Tistemu, ki doseže največje število pravilnih odgovorov ponujam nagrado. Ker bom enkrat mesečno pripravljala takšne tematske uganke, bo zmagovalec kot Frik meseca objavljen na Blog'oHani  (po želji s povezavo na njegovo spletno stran).

Kaj je na fotki?

Odgovor je bil očitno prelahek. To so lastovice!