Pri mojem prvem obisku San Francisca, 2007, sem se iz same navdušenosti nad mestom, obisku The Rock-a raje izognila. Ker sem vedela, da me ogled zapora ne more pustiti ravnodušne in imela sem še kako prav.

 pogled na otok

Tokrat me je radovednost le premagala, navsezadnje je Alcatraz ena najbolj obiskana turistična destinacija s katero domačini prav lepo služijo. No, služijo tudi drugje, saj znajo in zaračunajo takoreč vse, kar vidiš in se dotakneš. Če pomislim na vse naravne lepote naše dežele, me kar stisne. Resnično upam, da ne bodo nikoli takole (raz)prodajani, kot je ta svet tukaj.

Na Alcatrazu je bil v času zlate mrzlice, 1853, postavljen tudi prvi svetilnik na pacifiški obali.

The Rock

Otok je služil kot federalni zapor od leta 1933 do 1963 in na njem se je zvrstilo okoli 1.500 kaznjencev.

Stražni stolp

Slovel je kot eden najstrožjih zaporov, vsekakor pa je bil znan po tem, da uradno nikomur ni uspelo pobegniti z otoka, čeprav je tako blizu, da se na otok sliši glasba ali drugi zvoki iz obale.

Celica

Velikost celic je bila minimalna. Najhuje je bilo v D bloku, kjer so bile celice namenjene izolaciji, zraven pa so bile prave temnice, imjenovane "the hole". V teh prostorih je še danes čutiti vso grozo, prostor sem zapustila z zelo nelagodnim občutkom.

Vodni stolp

Prav nič pa mi ni bila doslej znana še ena zgodba tega otoka. Zgodba o Indijancih in njihovem zavzetju otoka leta 1969. Skupina indijanskih študentov je zavzela otok za skoraj dve leti, kjer so na miren način opozorjali na krivično politiko do staroselcev. Dosegli so, da so ZDA 1970 prenehale s prisilnimi selitvami Indijancev v rezervate. Akcija zavzetja in vztrajanja na otoku brez vode in elektrike je uspela tudi zato, ker so indijance oskrbovali meščani in jim tako nudili podporo pri njihovih prizadevanjih.

Bolj od vsega pa me je pritegnila zunanjost, otok je namreč od 1993 zqščiten in urejen kot Nacionalni park. Tu gnezdi ogromno ptic, od tu tudi njegovo ime -otok albatrosov.