Nekajurni sprehod po solinah nam je na praznični dan razkril svet solin in solinarstva v Sečovljah. Kako bi sicer izvedeli, kaj je to slanuša in kaj je poloj ter polojnik?
Slanuše so značilne rastline na slanih tleh v solinah, ki imajo večinoma olesenele liste in steblo, saj trpijo sušo, ker jim sladka voda ni dostopna.
Na Sečoveljskih solinah je bilo doslej ugotovljenih že prek 270 vrst ptic. Polojnik je tipična solinska ptica. Pojavlja se na obalnih močvirjih od Portugalske do Grčije. Na Sečoveljskih solinah (in s tem tudi v Sloveniji) je prvič gnezdil leta 1990, od takrat pa je na tem edinem rednem gnezdišču pri nas populacija narasla na več kot 50 parov. Na solinah je od aprila do septembra. Polojnik ima med vsemi evropskimi pticami najdaljše noge glede na trup. To okoli 40 cm veliko ptico bele barve s črnim hrbtom in z dolgimi rdečimi nogami ter dolgim, ravnim kljunom ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto. Leti ponavadi nizko nad vodo z rahlo "visečimi" nogami. Hrani se najraje v do 20 cm globoki vodi solnih polj.
Glavna sladkovodna žila je reka Dragonja, ki se po nekaj 10-kilometrskem toku v Sečoveljskih solinah izliva v morje.
Na Fontaniggah je bila pridelava soli v 60. letih prejšnjega stoletja opuščena. Vsako solno polje je tu predstavljalo samostojno solino, z lastnimi bazeni za zgoščevanje morske vode in kristalizacijo.
Ob širših kanalih so raztresene nekdanje solinske hiše, ki s svojo značilno podobo sooblikujejo edinstvenost solinske krajine.
Plitvi solinski bazeni, opuščeni manjši in večji kanali, so zanimiv življenjski prostor, ki mu pravimo slana mlaka. Naravna slana mlaka se vzdržuje po zaslugi plime, večji del slanih mlak v solinskem sistemu pa vzdržuje človek s svojo dejavnostjo.
Soline kot celota so izjemnega pomena – kot kulturna krajina s posebnim tipom poselitve.
Premično kulturno dediščino starih Piranskih solin ohranja, varuje in prikazuje Muzej solinarstva ob kanalu Giassi. V okviru muzejske dejavnosti se še prideluje sol na način, ki izvira iz 14. stoletja.
Na Leri (še danes "aktivnem" območju) pa so solna polja, namenjena kristalizaciji soli, ločena od polj za zgoščevanje morske vode (bazeni za izhlapevanje).
Piranska sol z geografskim poreklom je nemleta, nerefinirana, bogata z minerali morja ter izrednega okusa, ki ga dopolnjuje v kristalih ujeta matična voda. V povprečju je mineralna sestava piranske soli z geografskim poreklom bogatejša glede na rafinirane morske soli in je ustrezna za vse vrste prehrane. Namenjena je ljudem, ki cenijo tradicijo in prisegajo na naravno prehranjevanje. Sodobna kulinarika se vse bolj vrača k prvinski obliki soli – naravnim kristalom - obliki, ki je stara toliko kot pridelava soli. Poda se jedem, pri katerih priprava ne vpliva na izvirni okus, ampak mu doda pridih območja od koder prihaja.
Besedilo: www.soline.si