Štorklji

Ne morem si kaj, da ju ne bi vsak večer opazovala. Na sosednjem drevesu prenočujeta in sta nadvse glasni. Prvič sem slišala, kako tolčeta.

 Ne vem zakaj, toda meni sta izredni ptici.

Tags:

kaos

7 dejstev ali resnic

Pa me je Vreme potunkal. Razkrivanje sebe pred javnostjo je zame zelo občutljiva tema, zato ne verjamem, da mi bo tole šlo, bo pa zelo poučno - zame seveda. Ugotavljam, koliko nasprotij je v meni.
 
 
1. Vedno držim besedo in vse prevečkrat pričakujem, da bodo tudi ostali takšni, kar seveda vodi v neutemeljeno razočaranje, čeprav nisem zamerljiva in stoično prenašam navade ostalih. Kadar pa me kdo ponavljajoče in konstantno daje v nič, prevara, ali kako drugače gre čez mejo normalnih medčloveških odnosov, takrat zame ne obstaja več. Sem popolnoma brez diplomacije. Si ali pa nisi!
 
2. Želim opraviti dvakrat več zadev, kot mi dopušča čas po normalnih fizičnih zakonih. Namesto, da bi si naredila močno okrnjen plan, se vedno znova precenim in s tem morim še vse okoli sebe. In to že odkar pomnim zase, tako da že po malem izgubljam upanje, da bo kdaj bolje. Čemu se vedno trudim končati zadevo raje dan prej kot dan kasneje še meni ni jasno. Pa vendar znam biti tudi nečimrna in lena za določena zoprna opravila, kot je naprimer likanje ali pospravljanje omar. Kaj torej šteje?
 
3. Nosim mrk obraz, kar ljudi, ki me ne poznajo, večkrat zbega. Ponavadi takrat tuhtam in rešujem probleme (največkrat službene) in se tega niti ne zavedam, dokler me kdo ne vpraša, zakaj tako grdo gledam. Imamo pa to v družini - gubo in pogled izpod čela.  Se trudim nositi sončna očala, ki to lepo zakrijejo, problem je le, da se ne zmorem pogovarjati z ljudmi, če ne komuniciram tudi z očmi.  In vem, da se mi razjasni obraz, ko sem s pravimi prijatelji in ko sem sproščena. To, da mi vse piše na obrazu, mi v življenju nikakor ni v pomoč. Gre pa skupaj z mojo naravo, pri meni dobiš to, kar vidiš. :)
 
4. Vsako leto vsaj enkrat ponovim cikel: Ne kadim več. Se redim. Spet kadim. Hujšam. In tako že vrsto let. In pri tem sem še najbolj nepoštena prav do sebe. Želim biti nekdo drug in se uspešno pretvarjam nekaj mesecev. Potem se želim in moram spet najti. Pretvarjanje ni in očitno nikoli ne bo moja vrlina.
 
5. Rada potujem. Kamorkoli. Bolj ko gre pot v neznano, bolj mi je ljubša. Brez težav sem lahko tudi povsem sama s seboj. Ne potrebujem družbo, da se imam dobro. Pravzaprav se pred ljudmi raje skrijem, kot jih ogovorim.  Imam neznansko srečo, da sem v Alešu našla tako zelo sorodno dušo. Le z njim zmorem biti neprenehoma in povsod in le on me zmore prenašati takšno, kot sem.
 
6. Vsake toliko se prelevim v gospodinjo in mati štirih otrok. To izkušnjo mi je življenje podarilo, čeprav nisem nikoli prepričana, da jo res zmorem. Pa vseeno z veseljem tudi kuham marmelado in uživam v opremljanju doma, da bi se vsi skupaj stiskali okoli prižganega ognja. To nam je letošnjo zimo s kaminom v sobi celo uspelo, marmelado pa mi itak pojedo še ko je vroča, ostalo pa gre v nekaj dneh. Zdi se mi uspeh, da se imajo najini otroci, čeprav vsak iz svojega gnezda, radi med seboj in da zmoremo skupaj kot družina, prav lepo živeti.
 
 7. Že o malega sem se morala učiti samostojnosti. Ker ni bilo alternative. In bolj ko razmišljam o tem, vidim, da vsi moji vzorci izvirajo že iz tega obdobja. Če si zadam cilj, zmorem tudi z glavo skozi zid. Pri tem znam teči na dolge proge in se zanesti le nase in na ljudi, ki jim resnično lahko zaupam. Občutek, da lahko usmerjam svoje življenje, mi daje moč.
 

Tags:

zame

Poletje

Kje naj začnem, če imam preveč idej in zamisli za nove in nove projekte za katere pa nikakor nimam dovolj časa, da jih realiziram? Zavidam nekaterim, ki s svojim moškim principom lahko dobro delajo na zadevi, ki jim je trenutno prioritetna. Ostalo uspejo odmisliti.
 
Jaz bi pa vse naenkrat.
 
Naj barvam sobe ali kolesarim, naj postavim na noge nov spletni portal ali kosim travo, naj grem s tamaučkom na igrišče ali študiram ekonomijo, naj raziskujem trg ali organiziram športni turnir, naj uredim stare albume ali rišem načrte za police, naj šivam zavese ali grem na shod, naj se igram ali urejam spletne strani društev.
 
Rada bi v miru brala zanimivo knjigo, pa ne zmorem, ker imam že polno glavo zamisli, kaj bi lahko in kaj bom naredila.

Tags:

03 dogajanja

Zverinice

Invazija 1007 zverinic na Ljubljano se je pričela, trenutno jih lahko srečate na Šuštarskem mostu.

Tags:

kaos

Provansa in Azurna obala

Utrinki s počitnic...

Besede skorajda niso potrebne. Enkratno doživetje.

Pa še čisto enostavno je. Dolžina poti se lahko primerja z južnim Jadranom, vsa plačila opraviš v € z BA kartico, takole svobodni z avtom in šotorom pa smo res lahko sami izbirali čas in kraj, kjer je nam bilo všeč. Ne znamo pa si razložiti, da smo v 10 dneh opazili natanko le še en avto SLO registracije (GO).?

Več o poti je napisal že Aleš.

Tags:

02 potepanja

Z balonom nad Ljubljano

Že januarja sem dobila nenavadno darilo od mojih prijateljev, ki sem ga lahko odvila šele sedaj. Kar nekaj tednov sem čakala na pravo kombinacijo vremena in mojega časa. Tokrat je uspelo in v sredo sem poletela z balonom nad Ljubljano.

Pilot Avi je balon dvignil kar na parkirišču na Brezovici. Lepšega panoramskega leta si nisem mogla želeti. Veter je pihal ravno v pravo smer, proti Ljubljani!
 
 
Dvignili smo se malo čez 100 m in pluli. Balon tako nežno drsi skozi zrak, da je občutek neverjetno prijeten.  Nobenih tresljajev, sunkov ali kaj podobnega. Samo nebo, sonce in zrak. Spodaj pa razgled, ki ga sicer nikoli ne vidiš.
 

Hvala Alenki, Aksinji in Gaji na Jamovi za vzpodbudno mahanje in žvižganje.

Veter je balon ponesel prav nad center Ljubljane, spremljala sem koncert na tromostovju, opazovala vlak v BTCju, vrvež na ulicah.
 

Ko bi zmogli imeti takšen razgled nad okolico ves čas. Zase vem, da se bom v mislih še velikokrat dvignila in podoživela današnji dan.

Tags:

02 potepanja

Igrišče

Pa jih imamo, na prvi poletni dan! Otroška igrala na igrišču v Krtini, namreč.

Veseli smo vsi, tako šolarji, ki si bodo tako zagotovo zapomnili jutrišnji zadnji šolski dan, kot ostali malo večji, ki smo z otroki postopali po vasi brez urejenih površin za igranje.

Tags:

05 dejavnosti

Počivališča

Vsi smo različni, drugačni, celo protislovni. Tudi sama premorem kar nekaj protislovij, ki jih sicer ne znam razložiti, pa vendar so del mene.
 
Kljub moji ljubezni do narave in zelenega okolja, neznansko obožujem avtoceste, še posebej počivališča. Če pa še malo pomislim, uživam tudi v čakalnicah. Pred odhodom avtobusa ali poletom letala sem lahko ure prej na letališču. Nikoli mi ni dolgčas in nikoli nisem zaradi tega nestrpna. Vsi ti ljudje, ki potujejo so mi izredno zanimivi. Redko kdaj s kom spregovorim, zato pa tem raje opazujem. Z vsemi delim tisto vznemirjenje prihajajočega, ko ne veš popolnoma kaj te čaka na koncu poti.
 
 
Počivališča so me vedno privlačila. Očitno mi je vonj po bencinu in avtomobilskih gumah vznemirljiv. Ker diši po potovanju, ker sem rada na poti in v gibanju. So pa hkrati tudi pribežališča. 

 
Ustavljam se pred službenim sestankom, da si zadnjič si uredim zamisli, ustavljala sem se pred izpiti na faksu, ustavljam se pred prihodom domov, ker sem lahko še nekaj trenutkov sama in v miru zberem vtise iz poti.
 
Ustavljamo se pa tudi skupaj. Če gremo na morje, se obvezno ustavimo na počivališču Vrata Jadrana.  Tam lahko že vidimo morje, od tam naprej je potovanje del počitnic in ne več samo pot. Navsezadnje pa se najbrž večina izmed nas ustavlja tudi čisto iz praktičnih razlogov, da popije kavo in si pretegne noge.
 
So torej pribežališča, počivališča in ozek mali prostor, kjer se srečajo številne poti. Mislim, da so mi všeč tudi zato, ker ima vsak pravico bivati na tem skupnem prostoru, ker nihče ne sprašuje drugega kaj počne in zakaj je tu, ker s svojo raznolikostjo polnimo prostor, ker so včasih svet v malem.
 
Kdor še ni videl avtoceste tudi z druge plati, lahko prebere knjigo Michela Lebruna, Avtocesta. V knjigi so opisane življenjske usode ljudi, ki so bili slučajno ob istem času na istem kraju.
 
Prav osupljivo je spoznanje, kako zelo lahko samo s svojim bivanjem in nezavednimi dejanji vplivamo na življenja drugih ljudi, ki jih pred tem še nikoli nismo srečali.
 

Tags:

04 razmišljanja