Je na tem svetu kdo, ki res rad lika? Kar tako iz užitka? Če je temu tako, potem tega jaz res ne bom razumela nikdar. Zame mora biti dan ravno takšen, kot je danes. Deževen tako zelo, da niti nosu ne morem dati iz hiše, pred tem morajo biti pomiti kopalnici in še vse ostalo na svojem mestu. Skratka, ko mi ne preostane res nič drugega, je s prioriteto žnj na vrsti tudi likanje.
Sicer sem se kljub dežju odločala med tekom in likanjem. Samo, ker sem že lepo prehlajena, z mrzlo vodo se tuširat po teku je tudi svojevrsten užitek (včasih nam zagode hišna avtomatizacija in smo na mrzlem tudi, če je nafta pri hiši), se mi nekako ni zdelo pametno pretiravati in siliti nazaj v mokroto. Torej sem ostala doma in se lotila neznanskega kupa srajc in bluz.
Načeloma jaz ne likam, oziroma likam zjutraj le po potrebi, kakšno majčko ali hlače. Likam tudi ob menjavi sezone, ko operem vse, kar bi lahko še nosila tudi letošnje leto. In ravno to me je doletelo tudi danes. Sicer pa ne likam perila, niti posteljnine, niti ničesar drugega, kar vse me je učila moja mama. Za šest člansko družino peremo vsak dan, oprano pa le zlagamo. Četudi ni vse zloženo natančno na mero, je življenje tako bistveno enostavnejše.
Pa ni bilo vedno tako. Včasih sem likala vsako nedeljo in likala sem najprej plenice. Ja, tudi to sem počela, ker so Pamperske prišle k nam šele kakšno leto pozneje. Koliko lepih dni je šlo v maloro zaradi privzgojenega čut za urejenost. Čemu? In iz tistih časov imam še vedno super likalnik. Rowenta, ki ima zraven stojalo na katerega ga postaviš, likaš pa potem brez nadležnega kabla. Ta precej drag likalnik sem kupila v Avstriji. Zaželela si ga je moja prijateljica in jaz sem ga ji kupila. Žal se je potem premislila, denarja mi ni dala vnaprej, sama ga pa tudi nisem vozila nazaj v trgovino. Tako je ostal pri meni in dočakal celo polnoletnost.
Še vedno pa čakam in se sprašujem, kdaj bomo pri vseh teh fensi šmensi materialih resnično pospravili likalnike za vedno? V trgovinah še vedno izbiram med bombažem, da o dodatkih lanu niti ne govorim, še vedno so za kožo in nošenje najbolj prijetna. Vsa ostala plastika se mi upira na celi črti, čeprav brez tega tudi ne gre. Novi materiali, ki lahko nadomestijo klasične, pa očitno še vedno niso cenovno dostopni in dokler je tako, bo najbrž tudi likanje ostalo del vsakdana.