Varovalna ograja

Moram pohvaliti odgovorne v našem vrtcu Palček na Viru, da so dejansko vzorno poskrbeli za namestitev varoval. Vrtec je ograjen z visoko ograjo, vsa vrata pa imajo zatiče. Tudi kljuke na vhodnih vratih v stavbo so močno zvišane, tako, da jih otroci ne dosežejo. Lahko bi bilo idealno, pa ni tako. Zakaj?

Zato, ker nekateri starši, kljub temu, da imajo otroke v vrtcu, zatičev ne upoštevajo. Tega nikakor ne razumem in vsakič, ko pridem pred odprto ograjo, obnemim nad malomarnostjo. Da pa je bila danes mera polna, je naš tamauček stekel naprej, splezal lepo po ograji navzgor, odprl zatič in se mi režal.

Kaj naj pa sedaj? Pa toliko moralnih nasvetov sem imela pripravljenih, vendar pa izgleda, da od določene starosti dalje nobeno fizično varovalo ne pomaga več.

Tags:

kaos

Nordijska hoja

Pa sem le dočakala ta tako težko pričakovani dan. Danes sem bila domenjena z vaditeljm nordijske hoje Primožem Košakom, ki ima pri TVD Partizan Domžale kar svojo sekcijo. Do sedaj je naučil pravilno uporabljati palice pri hoji kar 300 rekreativcev. Na spletni strani društva lahko preberemo, kaj je nordijska hoja:
 
Po domače bi lahko rekli tudi hoja s palicami, vendar jo zaradi same tehnike hoje, uporabe rok in anatomsko oblikovanih palic izdelanih iz posebnih materialov imenujemo nordijska hoja. Nordijska hoja je šport za vse, za vse generacije, za popolne začetnike, za dobre športnike, izredno primerna pa je tudi za ohranjanje psihofizične kondicije v tretjem življenjskem obdobju. Toplo jo priporočajo tudi pri rehabilitaciji srčno-žilnih bolezni, sladkorni bolezni, bolezni visokega krvnega tlaka, okvarah in poškodbah gibalnega sistema, seveda po predhodnem dogovoru z zdravnikom. Nordijska hoja ni sezonski šport in se lahko vadi v naravi v kateremkoli letnem času na različnih terenih. Nordijska hoja je najhitreje rastoča oblika športne rekreacije in po mnenju športno-medicinskih strokovnjakov ena najboljših oblik športne aktivnosti v svetu.
 

Težko pričakovan dan je bil tudi zato, ker sva se s Primožem  prvič pogovarjala že v juniju, ko so se začele prve počitnice. Potem sva usklajevala termine kar cela dva meseca. Danes je po celodnevnem dežju, tik pred dogovorjeno uro le posijalo malo sonca in naš dogovor smo lahko izpeljali.

Povsem prav sem imela, da sem šla v šolo glede načina hoje, drže in predvsem uporabe palic. Ne glede na vsa pisanja po spletu, tega kar sem zvedela v dveh urah in pol vadbe z realnimi palicami, ni mogoče opisati. Nordijska hoja je dejansko hoja po štirih. S pomočjo palic, ki so podaljšek rok, dejansko za tretjino razbremenimo hrbtenico, kolke in sklepe nog. Pri pravilno izvajanih gibih, vključimo 90% mišic, kar je mnogo več kot pri klasični hoji in pri teku.

Jutri me bodo neznansko bolele trebušne in ramenske mišice, kar pa je čisto prav. Se bo potrebno navadit. Hoja mi je zelo všeč, primerna je za vse letne čase in skoraj vse podloge (travniki, gozd, planine kot tudi asfalt). Sedaj si moram le še nabaviti primerni palici, kar pa je cela znanost.

Opis primerne palice je namreč dolg celo stran;

- proizvajalec mora zagotavljati rezervne gumijaste nastavke,
- špica je ukrivljena in pada pravokotno na podlago,
- obroček in špica naj ne bosta spojena s palico, da se lahko menjujeta,
- telo palice je homogeno, ne sestavljivo, naj ima 10 -20 enot karbona,
- ročaj je nagnjen naprej in navznoter. Palici sta namenjeni desni in levi roki. Ročaj se lahko zamenja,
- pasek naj bo čimbolj enostaven. Obvezna je le zagozda za uravnavanje širine,
- višina palice je 0,68* telesna višina.  -+ 5 cm glede na namembnost,
- cena - ne ravno zanemarljivih 70 - 80€.

Zraven si lahko omislimo še posebne čeveljce za nordijsko hojo, pa rokavičke, kapico in sličen šminkeraj. Se že vidim :)
Ja pa kaj še!

Tags:

05 dejavnosti

Ajda

Na včerajšnjem pohodu, ki ga je že izčrpno opisal Aleš, me je tik pred koncem poti presenetilo in razveselilo polje ajde.

Zelo mi je bilo žal, da smo strašno hiteli, saj so nas preganjale že prve kaplje dežja. Kljub temu, sem uspela slikati to zanimivo, predvsem pa izredno okusno rastlino. Obožujem namreč jedi iz ajde, kot so ajdova pogača s skuto, ajdov kruh z orehi, ajdova kaša v solati, pa še mnogo več.

Sliki pa sem tudi pogrešala pri mojem opisu žit, ki je nastal na podlagi nekega pogovora, ko se za omizjem nismo mogli dogovoriti, ali sta ričet in ješprenj eno ter isto in ali je jed kuhana iz ječmena ali ne.

 

Tags:

hrana

Varno v šolo

Prav besna sem, ko poslušam radio in vsaj enkrat na uro slišim opozorilo, koliko prvošolčkov gre letos v šolo in kako naj vozniki pazimo prvi dan šole. Halo? Pa kdo plačuje te oglase? Kot da bi imeli neko vrečo denarja za porabit, ki jo stresejo ven obvezno zadnje tri dni počitnic.
Jezna sem, ker:
- so prvošolčki še najmanj ogroženi, saj tudi po zakonu še ne smejo sami hoditi do šole, ampak morajo imeti spremstvo
- so ogroženi vsi šolarji in to celo šolsko leto
- zakaj poslušamo svarila samo okoli 1. septembra, nato pa celo leto nihče ne pisne,
- zakaj ta denar (recimo proračunski) ne razdelijo na več mesecev?
- zakaj je tako že vsa leta, odkar pomnim?
 
 
dodatek 31.8.2007
 
Saj ni za verjet. Je to zgolj slučajno? Take se meni dogajajo neprestano, ali pa sem samo bolj pozorna na določene povezane dogodke.
 
Danes me je namreč poklicala prijazna gospa iz naše šole in me prosila, če bi organizirala 1. septembra postavitev znakov za varno šolsko pot. Seveda sem bila za. Že v naslednjem trenutku (po odloženi slušalki) sem se spomnila, da imam pravzaprav sedaj sama priložnost, da znake postavim tudi kasneje, med šolskim letom.
 
 
Sicer pa bom tudi potrebovala toliko časa, preden ugotovim, kako naj papirne znake sploh postavim, saj nimajo ne lepila, ne stojala, niti niso čvrsti. Navaden papir, ki ga bo prvi dež razmočil.
 
Torej je žal moja domneva le pravilna, tudi na Ministrstvu za promet računajo, da te znake potrebujemo samo prvi šolski dan.

Tags:

se dogaja

Preobrazba

Danes sem brala Pirčev post o tem, kako malo svoje energije smo ljudje pripravljeni žrtvovati v spreminjanje obstoječih metod, ki nam po našem mnenju dobro služijo. Pa čeravno na daljši rok izgubljamo, raje dnevno vztrajamo na navadah, ker je tako bolj udobno in enostavno.
 
Kaj pa, če so spremembe drastične in pomenijo spremenjen koncept razmišljanja, delovanja in prehranjevanja? Jih je zato lažje ali težje izvesti? Sama imam spet en tak velik načrt, kako bom nehala kaditi in zraven še shujšala s pravilnim prehranjevanjem in z veliko gibanja.
 
Saj se bere kot reklama, ampak, tokrat gre zares. Priznam, velikokrat sem že poskusila, nekajkrat tudi uspela zaživeti po novih merilih, žal pa se je življenje slej kot prej vrnilo na stara pota.
 
Ključna vprašanja so torej:
- Kako pričeti s spremembo? 
- Je lažje narediti veliki rez ali spremembe uvajati postopoma?
- Kako vztrajati pri načrtovanem (za vedno)?
 
Sama sem zagovornica velikih sprememb, zatorej naj ne bi imela težav s sprejemanjem novih navad. V načrtu se odpovedujem vsem pijačam, razen vodi in jutranjemu zelenemu čaju. Jedla bom pretežno zelenjavo, malo mesa, muesli, nič več sira, le skuta in jogurti. Načrtno sem spet prebrala knjigo Končno nekadilci, ki s tako lahkoto odpravi blokade v našem razmišljanju, da je prenehati s kajenejm po prebrani knjigi, pravzaprav vesel dogodek. In ravno v tem je glavna poanta, da se sprememb veseliš, ne pa obžaluješ.
 
Vztrajnost, s katero sem se celo hvalila v Mojih 7, pa me tu in tam prav lepo pusti na cedilu. Predvsem takrat, kadar sem obupno lačna. Takrat gredo vsi lepi načrti po vodi (ko bi šli vsaj po vodo). Zato sem naredila načrt, kako bom jedla večkrat (5x), zato, da ne bom vsakič znova vsa sestradana planila na hrano. Uvajam torej zajtrk, dopoldansko malico, opoldansko kosilo, prigrizek in popoldansko malico.
Nekaterim se tak jedilnik zdi precej normalna zadeva, meni, ki sem lahko zdržala z enim obrokom dnevno, pa je tole popolna sprememba življenjskega sloga.
 
Začnem:
- 3 dni in gre mi krasno. Ne kadim več, hujšam pa tudi (še) ne.
 

Zaradi abstinence me daje edino nespečnost, kar pa ima svoje dobre strani. Takole doživljam sončne vzhode na poti v službo, v času, ko se ostali komaj prebujajo.

Tags:

zame

Veliki in mali

Vsak maček v okolici ve, da je veliki velik gospodar svojega ozemlja, le Loretta nima še nobenega strahu.

Večjega mačkona še nismo videli, saj meri zagotovo meter in več. Kadar nas ni doma, si prisvoji blazine in spi ponavadi kar pred vrati.

Tags:

vsakdanjik

Borza

Resno iščem:
 
- prijaznega zobozdravnika za otroke
- resnega trenerja nordijske hoje
- mentorja šahovskega turnirja
- zanesljivega voznika avtobusa
- svetovalca za davčne zadeve
- vodnika za visokogorje
- arhitekta za notranje interjerje
 
Stalno povpraševanje za:
 
- programerja za portale v razvoju
- publicista za lokalni časopis
- občasno varstvo za malčka
- spretno kuharico za 6 oseb
- pomoč pri težjih fizičnih delih
- čistilko/ca kopalnic (večkrat tedensko)
- pomivalca oken
- oskrbnika mlade mačke

Tags:

kaos

ZOO

Nisem vedela, da gredo mačke prostovoljno v vodo!?

Kljub velikim ogradam, so te živali ujetnice in v njihovih očeh ni veselja. Pravzaprav mi je bilo kar nerodno, ko sem stala pred ograjo in si jih ogledovala.
 

Čemu jih zapiramo, ko pa bi lahko živeli v istem gozdu, samo na drugi strani ograje? Verjamem, da bodo prav kmalu tudi cyber zoo vrtovi, kjer bomo lahko z dobrimi posnetki ravno tako spoznavali živali in to v njihovem naravnem okolju. Večino otrok pa poleg opic, še najbolj zanimajo igrala.

Tags:

02 potepanja