Ta teden, ko sem tudi dopoldan doma, lahko opazujem, kako cel dan vse vrvi od življenja na naši vasi. Pa saj so vsi doma! Dejansko vidim, da smo mi, ki prihajamo nekje ob 17h v veliki manjšini.
Veliko je mladih mamic in varušk, ki svoje sončke vozijo naokoli.
Nekaj imamo tudi kmetij, ki imajo že tradicionalen urnik in verjamem, da tudi ogromno dela.

Če si doma, greš tudi v domačo trgovino, ki je sredi vasi, pri tem srečaš večino sosedov. Resda so to starejši, ki so že upokojeni in čuvajo vnuke, hodijo po njih v šolo, ki je na robu vasi ali pa jih tja vozijo na igrišče.
Najbolj pa me čudi povsem polno parkirišče pri gostilni. Ugotavljam, da anti kadilski zakon ni prav nič zmanjšal prometa. Imamo kar nekaj podjetnikov v vasi in okolici, ki se prevažajo z obveznim Audijem in očitno zjutraj tudi zavijejo na  kavico, kasneje pa na malico.

Menim, da se za prihodnost naše vasi ni bati. Ogromno nas je novih priseljencev,  še več je novih otrok.

Ko pa enkrat spustiš tole zverino na svoje dvorišče, potem ni nič več tako, kot je bilo.

Trenutno je okoli naše hiše eno veliko gradbišče. Smo vzeli tukaj malo, pa dali tam malo, predvsem pa je povsod blato in razdejanje. Nekje do pomladi bomo ravno uspeli končati dovoz in željeni prostor.

Z rujnimi lici smo se sprehajali med številnimi ruji po Krasu, na koncu poti pa nas je pričakalo rujno vince.

Pri Sv. Kvirinu, 2. novembra 2007.
Kraško gmajno jeseni zaljša rdeča barva ruja (Cotinus coggygria).

Listi na soncu s fotosintezo ustvarijo več sladkorjev, ki se vsi ne shranijo v deblu in koreninah. V starajočih listih se uporabijo za tvorbo rdečih, vijoličnih ali modrih barvil antocianov, ki skupaj z rumenimi barvili listje obarvajo rdeče.

Veli Badin in naravni most, 2. novembra 2007.
Ruj v senci je jeseni rumen in razlike v barvi so opazne tudi na posameznem listu, ki ga je le delno zakrival drug list.

Kontrastne barve Krasa. Kako te ljubim rdeče zeleno.

Jesensko barvo daje rujevim listom več vrst barvil. Rumeni ksantofili in oranžni karoteni varujejo celice pred premočno sončno svetlobo in so v listih tudi spomladi in poleti, ko zaradi zelenega klorofila ne pridejo do veljave. Jeseni, ko se klorofil razkroji in ni več prevladujočega zelenila, zažarijo listi v jesenskih barvah.

Najlepši pa je ruj, ki je rasel na soncu in ima največ rdečih barvil antocianov. Ruj v Sesljanu je še posebno rdeč.

Pri slapu Boka žari jesenski gozd. Barve pa niso vsako leto enako žareče. Da bi listje jeseni zažarelo, ga ne sme uničiti prehuda poletna suša, sončni jesenski dnevi pa so potrebni, da v njih nastane dovolj sladkorjev.

Obiranje kakijev v Sežani. Kontrastna, nebeška kombinacija barve je tudi tukaj jesensko poživljajoča.

Cesta čez Predel.
Vse dni je bila vidljivost enkratna, spremljalo nas je sončno vreme in nam omogočilo užiti vse to preobilje jesenskih odtenkov.

vir (ruj): http://www2.pms-lj.si/kras/index.htm

• prvi mi je zaključil neko obdobje, ki me je spremljalo od mladosti,
• v drugem dejanju pa sem našla razbito ogledalo v moji torbici.

Vremenarji tokrat niso bili naklonjeni tekačem, saj so nad Ljubljano spustili težke dežne zavese, ravno v času mednarodnega 12. Ljubljanskega maratona. Čeprav so s tem nekateri sami sebi jamo kopali, kajne Vreme?

Aleš se je držal izvrstno, vsekakor sem ga bodrila, kolikor sem le lahko. Čestitam!

Tole je pa ostalo za tekači:

Čestitke in priznanja si zaslužijo prav vsi, ki so ta dopoldan pretekli ulice Ljubljane. Dobri ste!

Pa je spet leto naokoli in dan pred krompirjevimi počitnicami, ko taborniki vsako leto organizirajo še zadnjo peko kostanja, zraven pa seveda sodi tudi izrezovanje buč.

Povpraševanje po lepih, okroglih bučah, na katere so se moji taborniki vsako leto spomnili tik pred zdajci, se je ponavadi končalo tako, da sem sama fehtarila buče od hiše do hiše. Še zdaj sem neizmerno hvaležna vsem, ki so mi takrat namenili kakšno bučo, ki jih verjemite ali ne v tem letnem času že močno primanjkuje. Letos sem se na tovrstno povpraševanje dobro pripravila že vsaj mesec dni prej in organizirala prevoz buč celo s štajerskega konca.

Rezultat ni izostal.