Naša Pošta

Ste bili pred kratkim na Pošti? Mislim na tisto pravo Pošto, s poštnim okencem, kjer prijazna uslužbenka z veliko štampiljko udarja po poštnih znamkah in vam zaželi lepe praznike ter povpraša, kako je kaj z vašimi doma?
 
No, tako je bilo včasih, sedaj pa se zdi, da so poštne pošiljke nekje daleč zadaj po pomembnosti. Ko sedaj pridem na pošto, najprej zagledam kup igrač, nato sveče in očala, sledijo darilni program in storitve Poštne banke. Navsezadnje lahko tu vplačate Loto ali pa si kupite trak za v lase.
 


Na naši pošti je v eni izmeni samo ena uslužbenka in ko je na malici, je pošta takrat zaprta. Upam, da si vsaj tisti čas lahko malo odpočije, saj si ne predstavljam, da bi jaz na njenem mestu morala znati prodati tako bančni depozit, sprejemati nakaznice in pakete, zraven pa vedeti še za vse tiste drobnarije, ki kar rastejo okoli nje. Pri vsem tem je vrsta pred okencem stalnica in glavnina ljudi hodi na pošto še vedno plačevati samo položnice. Ne čudi me, da so poštni delavci preobremenjeni. Vidno jim nalagajo več in več obveznosti, še vedno pa sedi pred nami isti obraz, le časa za kakršenkoli klepet že zdavnaj ni več.
 
 In jaz? Šla sem lepo v vrsto le po poštne znamke.

Tags:

kaos

Ujemi ritem

Nekaj je v zraku. Definitivno.
Doma sem zaradi tamaučka. Ker je ves bogi, ko ima vročino. Nato dobi žlico sirupa in ga ni za ustavit. Treba se je igrat, kar naprej nekaj počet, nikoli ni miru. Jaz pa nasprotno - in če prav pomislim, traja tole že vsaj deset dni - se vlečem kot megla, sem utrujena že ko vstanem, vse obveznosti, ki jih imam pa se mi zdijo za goro velike. In ta gora me tišči od spredaj in zadaj in je povsod okoli mene.
Danes, ko sem zdravniku opisovala tamaučkove težave, sem se zavedla, da opisujem sebe. To, da sem bolana tudi sama, morda le razjasni mojo nezmožnost in občutenje vsega bremena, ki me trenutno daje.
S službo načeloma nisem imela težav, delo za društvo in vsa organizacija, ki sodi zraven, mi je bila v veselje, honorarna opravila za dodatek, otroci so bili za popestritev, občasna družbena dogajanja zaželena, novo nastale podjetniške ideje pa za vzpodbudo in nadaljnje cilje.
Kaj pa zadnje dni? Ne morem ujeti ritma, ne zmorem se več veseliti, vsega je enostavno preveč.
In odkritje, da verjetno prebolevam le virozo, ki jo čutimo vsaj štirje v družini, mi daje tisto upanje, da bo kmalu spet bolje.

Tags:

vsakdanjik

Ustvarjanje

Z velikim redom je ustvaril največji nered.

 

Tags:

kaos

Ležerna sobota

Končno sem eno soboto preživela povsem v miru brez obveznosti in hitenja,  bila sem lahko doma in naredila veliko tistih malenkosti, ki jih sicer odlagam iz dneva v dan.
Čedalje bolj se zavedam dragocenosti prostega časa, ko mi ni potrebno vstati na uro, ko se lahko posvetim tudi samo domačim opravilom, ki so mi v takih dneh pravzaprav v veselje.
Pri vseh otrocih in drugih rednih dejavnostih, kot so kuhanje, pospravljaje, kukanje na mail in po sosednjih blogih, si  veliko moje pozornosti  pridobita mačkona.


 

Eden (ki pravzaprav ni naš) se vztrajno trudi smukniti noter ob vsaki priložnosti in jo durno popiha spat na delovno mizo v klet, dokler se ne naspi in začne odpirati vrata po hiši. Takrat ga lepo deložiramo spet ven. Druga pa vztrajno hodi za mano in me spremlja, kjer koli sem. Povsod hoče biti zraven in pomagati. Je prava mala kleptomanka, saj mi krade majhne, uporabne predmete, ki jih potem spušča po lesenih stopnicah, da lepo ropotajo. Saj ne moreš verjet.

Tags:

kaos

Parkeljni

So prišli po nas, mali, slastni parkeljni.

Pa smo mi njih pohrustali kar za zajtrk. Njami!

Tags:

hrana

Moji

Skupina blogerjev (e-kipa srčnih eKs) in skupina Krtincev (ŠD Krti).

Obema sem bila danes spremljevalna ekipa na teku sv. Barbare v Velenju in na vse sem izjemno ponosna!

Tags:

se dogaja

Ravno pravi čas

Dolgo, dolgo sem čakala na ta dan!

Bila je pomlad, pa ni bilo dovolj toplo. Pa je bilo poletje in nas skoraj ni bilo doma.  Jeseni, hm, kaj je bilo jeseni? Vsi vikendi so bili zasedeni že mesec dni vnaprej. Pa ni bil potreben samo čas. Potrebnih je bilo kar nekaj ključnih dejavnikov, ki so se morali zgoditi v istem trenutku.

Ravno pravi občutek v tebi, pa ravno pravi položaj planetov, pa ravno pravi zagon za delo, pa odkljukane že vse ostale zadeve,... In danes je 1. december (!), ko sem končno uspela

pomiti okna po hiši!

Tags:

03 dogajanja

Javni interesi

Vsak december imam polno mizo papirjev za razne vloge in letna poročila. Trenutno se prebijam čez pravilnike in pogoje za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, kot določa Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije.

Nikjer pa ne zasledim, kakšen je rok oziram časovni okvir, da se naše društvo uvrsti na seznam za leto 2007. Imamo še čas, da to naredimo z letnimi zaključki in poročili za letošnje leto? Ali Ministrstva izdelujejo sezname enkrat letno ali je to proces, ki se odvija skozi celo leto?

Ima kdo izkušnje s tovrstnimi opravki? Vsakršen namig mi bo dobrodošel.

Tags:

05 dejavnosti