Nismo bili ZADNJI!
Tri minute smo bili hitrejši kot lansko leto!
Je bilo tako veliko razočaranje?
Ali je bilo to le veselje, da (spet) nismo bili zadnji?
Kdo bi vedel? Takele face sigurno ne.
Najbrž bi moral za ovinkom malce počakat, vsaj še tistih šest tekačev bi moral naprej spustit. Pa bi bilo vse po starem. Ah, zdaj pa imamo popotnico in pol za drugo leto! Bo treba še izboljšat rezultat, že vidim!
Kakorkoli že, letos smo se potrudili. Kar vsi! Pa jaz seveda tudi, izboljšal sem rezultat za celih 57 sekund! Uau! 18:40 tokrat proti 19:37 lansko leto in 20:02 predlani. Nekaj pa že napredujem, to si končno moram priznat.
Priznam pa tudi, da sem računal na en velik flop in #fail. Pravzaprav sem cel tek razmišljal o tem, da bom pač slabši kot lani in da bi mi moralo biti vseeno. Da sem to leto že kar nekaj dosegel. Da mam dost. Da... No... še dobro, da se pesimistične želje niso izšle in da sem imel boljši rezultat.
Namatral se nisem toliko, kot kažejo slike, sem pa nekaj seveda se. 182/190 obratov sem naklepal, kar lepo kaže, da se nisem šel turista. Saj klanci so bili naporni in sem sredi njih prav grozno na glas sopihal, ampak konec koncev sem srečal že hujše! Kar čisto lepo pomeni, da mi hoja v hribe in trekingi po okoliških hribčkih presneto pomagajo!
Krti so tokrat nabrali kar dve ekipi, obe sta se odlično odrezali!
Sicer so pa že vsi vse napisali pred mano. Helena. Wega. Rezultati pa tukajle.
Pokrajina je super in celo nebo se je nekam razjasnilo in v našem času ni bilo tako presneto sivo!
Tamaučka sta bila vesela, predvsem pa nismo imeli kaj veliko za pazit na njih. Že vesta, kako gre in vsi so njuni prijatelji.
Seveda se moram zahvalit še Katji, ki je velikooo pomagala in tako dobro spodbujala zadnje metre, da je letelo kar samo! Še napovedovalec ni mogel prav nič rečt, tako sem padel mimo!
Kremšnite so seveda bile, ampak vse se je tako hitro odvilo, da sem komaj eno pojedel. Eno!!! Seveda tudi slike (lastnih kremšnit) nisem uspel naredit. pa če to ni katastrofa!
(C) Marjetka
So že morale biti dobre.
Na koncu pa še na analizo. Mi smo prišli malce kasneje, ker smo vmes zavili še v neke prelepe konce, tako da smo na koncu v gostilni ostali sami. V navalu navdušenja smo potem naročili še pizzo in se čez dve uri odvlekli domov. Spat.
Pa drugo leto spet. Konec je tudi izgovarjanja na zadnje mesto. Hja, kdo bi si mislil, kaj?
Vpiši se