Hotel sem pisati o spletnih trgovinah, pa bom raje ostal pri kljunastem merilu. Bom o spletnih trgovinah kdaj drugič, se sicer navezujejo na to ubogo kljunasto merilo, a tudi na druge produkte.

Tako. Pa dajmo o kljunastem merilu. Hm, čeprav brez spletnih trgovin ne bo šlo... No, ja.

Za merjenje naših plastik v 3D tisku je namreč potrebno kljunasto merilo, drugače tiste male cevčice ne moreš zmerit. Vsaj ne kolikor toliko natančno. 

In sem začel kljunasto merilo iskat na netu. Uau, 100€. Uff, toliko pa ne dam! In bolj kot sem kopal, cenejše je postajalo. Tja do slabih 15€ sem na koncu prišel in seveda takoj hotel naročit. 15€ pa res ni več veliko, zame ni ravno potrebno, da je to najnatančnejše kljunasto merilo na svetu.

Ampak to ni tako enostavno, spletne trgovine znajo biti zanimive in živijo svoje življenje. Naprimer najprej crkujejo in mečejo ven najrazličnejše napake s katerimi si seveda nimaš kaj pomagat. zato malo počakaš, kakšen dan naprimer, morda pa se bo vse skupaj uneslo? Še prej pa javiš na email podpore spletne trgovine, da ne deluje.

No, naslednji dan ni nič bolje. Na email ni nihče odgovoril. Oh... že voham svinjarijo. Pošljem email še na drug e-naslov, ki ga izbrskam in čakam. Čakam. Čakam.

Seveda čakam zaman. Jasno, kaj sem pa mislil?

Potem mi pa kapne - hm, kaj če bi si jaz popravil podatke našega podjetja in v ID za DDV pobrisal ven SI? Kaj pa vem, kako sem na to sploh pomislil, a izkazalo se je... to je to! Jeaaaaa, uspeh! Uspel sem, uspel, navdušen kot otrok, juhej!

Navdušenje je na žalost trajalo le en korak. Do naročila, ko mi je spletna trgovina napisala: "nakažite na naš račun in nam pošljite potrdilo".

Aja? Kam pa naj plačam? Naj iščem trr po netu? Aja? In kam naj pošljem potrdilo? Na tisti email, na katerega ne odgovarjate? Ja, seveda. Takoj uredim!

Jasno, da sem takoj vse zaprl. Naj gredo k vragu!

In potem sem se jezil še cel dan. Na spletno trgovino, predvsem pa na to, da nikakor nisem mogel najti cenejšega kljunastega merila. Najcenejši v vrsti je bil nato šele tam okoli 40. To pa ni za gorenjca, ki mu je bil tako blizu 15... Ah!

In potem sreča v nesreči! Šlo je za podjetje, ki s svojo robo hodi tudi naokoli po Sloveniji, in ravno čez par dni bodo v naši okolici! Ah, kljunasto merilo za 15€ se mi torej ne izmuzne!

In sem čez par dni šel tja, komaj našel kljunasto merilo, v vsem navdušenju pozabil, da hočem to kupit na firmo in je šlo še 15€ stroškov in nekaj davka v maloro. Ampak nič hudega, samo da ga imam!

A bo s tem bedastim kljunastim merilom kdaj šlo kaj tako, kot je treba?! A sploh deluje?

Natanko čez en teden listam diskontnega prodajalca. Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Kljunasto merilo, skoraj popolnoma isto, akcija, 9,90€! Neeeeeeee, je*emti!!!!!

Neprimerne besede so nato v veliki količini prihajale skozi moja usta pa jaz nisem imel prav nič pri tem.

Še teden ali dva in presneto kljunasto merilo se je pojavilo še pri drugem diskontnem prodajalcu. Akcija, 9,90€.

Tokrat nisem več klel. Samo še *sigh* je prišel iz mene.

To je torej zgodba o kljunastem merilu. Vsakič, ko ga vidim, me majčkeno zaboli. Vsakič.

O, ti goli hribi! Občasno še vedno rešujeva uganke travnikov, ki se ob določenih dnevih tako lepo bleščijo v višavah.

To isto uganko sva že reševala, a je do sedaj nisva rešila v celoti. Takrat sva rešila le njen najbolj oddaljen del. Sprednji del pa je še kar čakal in čakal. 

Dolgo je čakal. Pa nihče ne ve točno zakaj. Tako je pač bilo.

A potem se tako čakanje tudi kar naenkrat konča. Ko te kar naenkrat prime in greš točno tja. Reševat uganko.

Na Črnivec sva se odpeljala sredi februarja. Po žledu je bilo treba vsaj nad 800m in pod 1700m zaradi plazov in metrov snega. Torej je bila Kranjska reber popolna destinacija.

Posledice ujme 2008 so še vedno vidne, čeprav mislim, da je tudi človek malo pomagal in očistil še preveč. Posledic žleda pa bolj malo. Sem in tja kakšna.

Je pa na tisti čistini kmalu začelo pihat, zoprno pihat. Jaz pa... no, k sreči že privzeto vzamem pozimi vse s seboj, rokavice, kapo itd. Ampak glede na napoved pa sem pričakoval, da bom hodil naokoli v kratkih rokavih. Cel teden se je že pripravljalo lepo vreme in tisto nedeljo bi moralo biti sončno in vroče... ali pa sem jaz vse skupaj napačno razumel. Skratka, od obljubljenega lepega vremena ni bilo prav veliko. Če ti mrzel veter brije okrog ušes, ti ne pomaga nobeno sonce daleč zgoraj.

Potem pa sva le prišla v gozd, kjer se je pa vse skupaj spremenilo v trenutku. Čisti mir. Nikjer nobenega vetra. Toplo... no, ja, malce bolj toplo kot prej. Ampak luštno.

In potem še eno presenečenje kratkih deset minut naprej. Čarobno presenečenje!

Tukaj pa tudi, če je mraz, ti postane prav toplo pri srcu. Take zime so vsekakor lepe.

Potem pa si hitro na grebenu in stric veter spet pride nazaj. Snega pa vedno več. K sreči je kak dan, dva pred nama nekdo šel in se ni udiralo čisto do konca. Drugače bi prej obupala, tako pa ni bilo prav hudo, sneg je bil zgoraj ves suh in lahek, ni bilo težko gazit.

Prva čistina, aha, to že veva, kje je!

Vedno bolj je pihalo, vedno več snega je bilo. Cilj pravzaprav blizu, a tudi daleč.

Zato sva ob smrekici pogledala dol v dolino, tja, od koder gledava, ko se voziva proti domu in vidiva tale travnik

se poslikala za... hm, zakaj že?...

označila najin teritorij za nadaljnjih petnajst minut surovega vetra

in vsa vesela in izpolnjena odskakala v dolino.

Prijetno presenečena nad lepoto izleta in tudi dneva, kljub vetru. Vzelo nama je kar tri ure, a se nama je zdelo, da sva po pol ure že nazaj. Gaziva vseeno počasi.

Zdaj pa še enkrat spomladi cel greben skoz dat, pa bo uganka do konca rešena.

Nikoli nisem bil ljubitelj jabolka.

Predvsem me odbija to, da nekdo drug bolje ve, kaj je dobro zame od mene samega. Tega sem imel že v mladosti dovolj oz. preveč.

Pa sem celo imel iPada enkrat, a sem ga kmalu zamenjal za Galaxy Tab. Še danes se mi zdi to dobra poteza, sploh, ker sem si potem raje omislil Asusa.

Toliko o tem, za vse ostalo jo sploh škoda besed.

Hotel sem samo poknit gor slikico, kako smo pri nas vsi ljubitelji tega iKrneki.

Tudi v živo gremo ravno tako lepo po vrsti - od najmanjšega do največjega.

Ok, še enega Nexusa in enega SE pa ne gre slikat zraven, anede?