Koliko neki kresov je bilo danes po Sloveniji? Samo, ko sem se peljal od lj do nas, sem videl postavljene ene štiri... Uff.

Kdo je dal ta delovni dan med praznike?

Sicer nismo šli v službo, a je bilo vseeno delovno. Najprej je bilo treba z morja, kjer se je vreme skisalo in je samo še pihalo, priti domov. In se lotit tistega, za kar smo imeli čas cele štiri mesece... Dohodnine.

Oddajanje zadnji dan je res malo zoprna zadeva. Bogve, kaj bi šlo lahko vse narobe. Pa tudi sestavljanje v paniki ni nikoli dobra zadeva, konec koncev gre za denar in se je potrebno potruditi. Državi je treba dati ravno toliko, kot terja, pa nič več.

Elektronsko smo oddajali, seveda.

Čakalo nas je še petsto drobnih opravkov, ki jih je Helena postorila, ker sem jaz odbrzel na nogometni turnir.

Nogometni boji so se dobro bili, nekateri na nogometnem igrišču, nekateri pa za šankom.

Hm, na dopustu pa ni nič kaj prijetno tekat.

Dvakrat sem si naštimal uro za ob petih, a obakrat ni bilo šanse, da bi vstal. In tako sem tam na morju tekel samo enkrat. In še to bolj tako, zaradi kondicije.

Kaj pa vem, zgleda da me je sram, a ne? Pa še delam si težave, ker ne vem, koliko sem pretekel. Pa kot da bi bilo to važno...

Tekel sem 21:58 pri 162/86, porabil pa 315 kCal. Pri moji hitrosti je to približno 2.5 km. Se mi zdi.

Na, ja. Nekaj pa je, a nede?

Pa smo ga le dočakali! Morje!!!!!!

Ker sta oba tamaučka vsak dan spraševala: kdaj gremo na morjeee?, ni bilo druge, kot da enkrat rečemo: DANES!

Pa smo šli. Nekje opoldan, v največji vročini, tako kot se za nas spodobi. Kam? Nekam na kakšen otok, samo v Istro ne! In ker je najbližji Krk, smo šli tja. V Baški je tudi ena lepših plaž, za prvega maja pa tudi še ni tako obljudena.

Pogledat smo šli najprej v en fkk kamp, ki je bil enkrat za prvega maja čisto prazen, letos pa se je trlo ljudi. Potem smo pokukali še v kamp v Punatu, a je bilo kot v središču Domžal... Sami naši. Z bedno plažo in nič kaj dobrimi prostori. Ker nam ni preostalo drugega, smo jo pa mahnili kar v Baško, saj nam je tam všeč.

Najprej smo si rekli, da bomo spali kar v avtu, a ko smo bili dol, se nam ni dalo več. Pa smo najeli prikolico. Ker smo bili samo štirje, bi bilo brezveze jemati mobile home. V prikolici je hudič le to, da nimajo svojega stranišča in moraš na stranišče od kampa. Kar je pa včasih lahko zeeeelo prijetno. Sploh kdaj okrog štirih zjutraj. Eh.

Vreme je bilo v soboto in nedeljo enkratno! Otroka sta se hotela, kljub mrzli vodi, kopat, a sva ostala neomajna. Kar pa seveda ni preprečilo, da se vseeno nista vsaj malo "okopala", saj sta kar naprej norela gor in dol, se špricala in podobno. Kar sva tudi videla šele potem na sliki: da se je tamauček čisto dobro skopal...

Jaz sem seveda spet rdeč ko kuhan rak. Prav tako kot vsako leto. To pač paše zraven. Le da za prvega maja še ni prelepega občutka slane opečene kože. Ker jaz se pa nisem kopal. Nikakor! Vsaj 27 stopinj potrebujem!

V ponedeljek pa nazaj domov. Dohodnino oddajat...

Pojdimo lepo po vrsti. Najprej je bil petek. Ki se ni izkazal za tako mirnega, kot bi načeloma lahko bil.

Smo leteli zvečer v Leskovec na piknik, kljub temu, da se je Helena slabo počutila in da se nama ni nikamor dalo.

Kakorkoli že, dol smo šli, jedli in pili in se zabavali in potem pozno zvečer odšli.

Le nekam preveč smo si ogledovali mačko, ki bo zdaj zdaj povrgla... Bogve, mogoče pa bodo spet kake muce tukaj okrog nas? Čas bi že bil...

Zato smo tudi naslednji dan malce težje in malo kasneje vstali.

Brezveze sem šel včeraj kupit nove superge. Brezveze.

Mravljinci so namreč spet prišli. Na istem mestu, ob istem času. Ah.

In potem se z njimi borim, noge me bolijo ko psa, po drugi strani pa pri tem vsaj pozabim na tek. Kar tudi ni tako slabo.

Danes sem šel tečt, po dveh dneh počivanja. Nekako včeraj ne bi bilo ravno pametno tekat naokrog. Upam le, da dva dni nista preveč počivanja. Čeprav se danes ni pokazalo. Pa še vroče je bilo, sonce že kar žge.

Pretečenih 5.559m v 44:06, na 163/87% obratih, porabljeno 649kCal. Tempo 7:55, kar je počasno, v svoj zagovor pa naj povem, da sem srečal kolega na polju in sem sigurno ene pet minut okrog njega tekal. Ustavit se nisem hotel, zmenit sva se pa tudi morala, a ne? No, tudi drugače ne bi bilo najbrž nič kaj dosti bolje, morda bi prišel na 7:30. To je moj doseg. Bom moral enkrat šibat na rezultat, da vidimo, če zmorem tole kaj hitreje pretečt. Ampak počasi, počasi, ne še zdaj.

Mogoče bi kaj pomagalo tudi, če ne bi imel teh presnetih mravljincev...

Še dobro, da so prazniki. Presneto težko sem jih dočakal.

Morda skočimo tudi kaj na morje. Morda pa tudi ne. Helena se nekaj slabo počuti pa bomo še videli.

In ravno taki prazniki so mi všeč. Nobene obveznosti, nobenih načrtov. Če se nam da, potem ok, če se nam ne da, pa tudi ok. Skratka, kakor se nam bo sprdnilo. Vreme bo lepo, to je pa tudi vse, kar rabimo. Pa še to ni pogoj.

Tako, da grem zdajle najprej na pivo, poplaknit tole službo in se psihično pripravit na uživanje doma. Pa čeprav moram danes še tečt. Pa kaj.

Briga me.

Nekoliko sem polenjen ali pa me daje pomanjkanje dobrih idej. Poudarek je na dobrih, ker idej je vedno preveč. Težko pa vse naredim ali pa se mi jih preprosto ne da in potem odlagam in odlagam.

Eno od teh idej sem vseeno naredil. Vsaj delno, kako bo pa naprej pa bomo še videli, kdo ve ali se bo kaj razvijalo in ali bo kaj več sodelovanja.

Na Pregled vremenskih postaj po Sloveniji in v Helium sem, v sklopu sodelovanja ZEVSa z radioamaterji, dodal še par njihovih postaj.

Že kar nekaj časa nazaj se je izkazalo, da imajo tudi radioamaterji kar nekaj vremenskih postaj. Nekaj časa sem razmišljal kaj in kako, saj so podatki različni, nekaj jih sploh ni in podobno. A pokazalo se je, da je nekaj interesa na obeh straneh in res upam, da bo tole prišlo prav vsem nam. Tako, da sem na koncu vse skupaj moral končno že narediti. Pa sem, a ne?

Zaenkrat sem jih vključil sedem, te sem našel in za te sem našel dovolj potrebnih podatkov. Je pa seveda pri RAjih vse drugačno, poimenovanja, stopinje so cele številke, včasih podatkov ni, s količino padavin so težave ipd. No, vsaka postaja ima svoj nabor težav, na koncu več ali manj vse pošlihtamo. Malo več testiranja je potrebno in potem je vse v redu. Napake pa se odpravljajo sproti.

V vsakem primeru upam, da se bo sodelovanje razširilo in da bo imela naša kura v vsaki vasi svojo vremensko postajo! Skoraj, no