Po dolgem času smo šli spet malo pogledat v Italijo, če imajo kaj robe.
O, ja, jo imajo, ni problema.
Obredli smo emmezeto - to je tista stara nakupovalna Palmanova, dolga, dolga leta nazaj. Trgovino zdaj nekaj spreminjajo, večajo, Spar je še malo večji, za tisto tehnična trgovino pa ne vem, nismo šli.
Ugodno za športne in poceni stvari. Za Tamaučka smo prec nabrali cel kup. Kaj bolj pametnega pa tam ne bomo našli.
Potem smo jo mahnili v Palmanova Outlet Village, ki je kar velik kompleks trgovin. Zdi se pa, da je tam vsa roba, ki je ostala od lani ali pa je nihče ne kupi. Malce zastarelo in popolnoma brez barv. Siva, siva, siva in še malo sive.
Se pa dobi kaka torbica, športne zadeve in še kaj manjšega. Seveda za kako sezono nazaj ali pa vsaj za letni čas nazaj. Kar meni pride celo prav, ker sem rabil dolge pajkice za tečt, ne pa kratkih. In teh v pomladnih časih pri nas skoraj ne dobiš več. Pametni trgovci.
No, tudi tu smo nekaj nabrali, a ne prav veliko. Zase še vedno nisem nič našel.
Potem smo zavili nazaj v Ikeo. Ko je bila ravno tam nekje blizu... Saj veste, kaj dobite v Ikei, kajne? Meni je pravzaprav všeč, če ne drugega, pa vse tiste nepomembne male stvari in genialna pakiranja. Še celo v njihovo restavracijo smo šli jest. In prav povsod je polno drobnih in pametnih idej, ki izboljšujejo celoten vtis, ti olajšujejo že tako naporno nakupovanje, včasih pa ti le narišejo nasmeh na ustnice! Kako to, da se nihče drug ne nauči prav nič iz njihovih idej?!
Seveda nismo prišli ven praznih rok, 100€ pustiš notri, tudi če čisto nič ne potrebuješ...
Potem pa dneva še ni bilo konec, mi pa še vedno polni energije in kondicije!
Pa smo zavili še v Citta Fiera v Udine. Še nikoli bili tam in smo si morali malce ogledati to zadevo.
O, ja, zadeja je velika, res je. V treh nadstropjih, tako, da se nam je že na začetku malo milo storilo in smo obdelali le eno nadstropje.
In potem smo že skoraj šli, vsega smo imeli že vrh glave, polni vtisov in praznih denarnic, jaz pa še vedno skoraj brez česarkoli. Zato smo zavili v čisto zadnjo zadnjo trgovino - "pa pejmo še sm pogledat, če smo že povsod bli, no!" in, hop!
Ko bi le šli *prvo* v to trgovino!
Tako sem iz tega mega kompleksa še jaz prišel s polnimi vrečkami.
Od doma ob 8h, domov ob 21:30h. Tako pa je, če imamo vsi trije kondicijo. Nihče ni hotel odnehat, nikogar niso noge bolele, noben ni hotel domov. Še Tamauček je užival, v Ikei pa sploh, od spalnic pa do kuhinj, nad vsem je bil popolnoma navdušen! Tale fant zna presenetit...
Pravzaprav je obveljalo, da bomo šli še. Zakaj pa ne?
Pri vsem tem pa je še najbolj zanimivo (vsaj z mojega vidika), da nismo zavili v niti eno tehnično trgovino. Nobeno! Niti ENO! Ne moreš verjet... Tam nekje v zadnjih urah sem bil že prav živčen, kdaj hudirja bom pa jaz prišel na svoj račun in bom zavil med tehniko in se naslajal?!
Pa sem potem malce razmišljal, kaj pa bi tam, v tehnični trgovini, sploh počel? Gledal kasetarje? CDje? Se naslajal nad mp3 plajerji? Užival pri pogledu na avtoradie? Računalniki? TVji? Video plajerji? Pomivalnimi stroji? Feni? Hladilniki?
Eh, tisti davni časi, ko smo to počeli s takim užitkom, so že dolgo nazaj za vedno odšli. Ko si lahko ure in ure gledal kasetar ali pa ojačevalec in razmišljal o tehnikalijah in o tem, kje bi lahko napraskal denar...
Ta presneti internet je danes vse pokvaril. Nič več romantike.
Niti v eno tehnično trgovino nisem zavil!
Malce mi je pa res žal, malce pa res. Bo treba drugič to popravit. Mogoče me pa preseneti!
Vpiši se