Po Jesenski in Zimski Mokrici seveda paše še pomladanska!
Sredi aprila, v najlepšem času za cvetoče preproge pomladanskega žafrana! Mi pa začeli takole:
Presnet dež! Presnet dež! Presnet dež!
Do Domžalca je kar nekako šlo, a me tudi šnopček tam gor ni ogrel. Otroc se niti niso toliko sekiral
jaz pa sem bil ta prav siten star dedec.
Še posebej potem, ko je Heleni odpihnilo marelo in smo jo moral čakat, da se je potopila v meglo, mi pa nismo vedel ne kje je, ne kaj počne in ali bo sploh prišla kdaj nazaj. Bela cesta!
Pa je prišla nazaj, vsa zadovoljna seveda, ker je marelo našla. No, jaz sem bil pa še bolj siten.
Tale dež me je dobro zdelal.
Do Mokrice smo prišli v res lepih razmerah! Še dobro, da smo jo našli.
Petek se je potem bolj ali manj zaključil, kakšnega navdušenja ni bilo, saj je zunaj padalo in nismo nič vedeli kaj bo naslednji dan. Le Tamauček je užival v soju mesečine tablice.
Zbudili smo se v tipično pomladansko jutro.
Sneeeeeeg!
Dejan in Helena sta jo odbrzela do gondole, pobirat še Darjo, pa gondole sploh ni bilo... Kdo ve, sploh vozi?
A, pa je le prišla! Kakšnega navala na Planino niti ni bilo...
Je bil pa pri gondoli seveda dež
ko pa so prišli do vrha, do Mokrice, je bilo pa že vse lepo sneženo! Prav lepo se uresničuje rek, da kamor pridemo, prinesemo sneg! Super, anede!
Soboto smo preživeli bolj zapečkarsko, a do vrha Gradišča smo pa le šli!
Pri drsanju z vrha pa do Zelenega roba smo malo nad nami zaslišali nek mali avion, celo nekaj je pokašljeval in vse je prav tako zgledalo, da bo kar naenkrat prebil meglo in se zaril med nas! Prav strašno je bilo, povsod okrog nas megla, visoki hribi, tik nad nami pa avion. Ni prav dober recept za srečen konec, ne? Pa so nam na Zelenem robu povedali, da se sem in tja razjasni in ven pokuka modro nebo. Da smo le za las v oblaku, ki se je nataknil na vrh planine.
Presneto!
Tako smo potem preizkušali vodniške in reševalne sposobnosti našega štirinožca
malo požurali in se naslednji dan le prebudili v prekrasno jutro! Juheeeeej!
A snega je bilo kar nekaj, nismo niti vedeli koliko in do katere višine je padel.
Namen pa smo imeli it na Konja! Hm...
Do Planine Dol je še šlo, malo smo se dričali, a je šlo.
Cvetoči žafrani so bili, a večina je bila skritih, nekako takole:
tako, da nam ni preostalo drugega, kot da jo pogumno mahamo proti Konju. Gremo!
Sem in tja je malce strmo, a nevarno ni nikjer.
Tako smo prišli do planine Rzenik, naprej pa se nam nekako ni šlo. Tule zgoraj je tudi debelina snežne oddeje kar hitro rasla, megle pa gostila. Kakih lepot res ni bilo in vztrajat skozi rušje do Konja ne bi imelo kakega večjega smisla.
Zato smo jo raje mahnili nazaj proti planini Dol, še dolga pot nas čaka do Mokrice!
Eni so seveda za štose.
Snega je nižje kar dosti manj, ga pa tudi pobira, vsaj zdi se nam tako!
Naravo lahko občudujemo na vsakem koraku!
Namen je bil odpujsati po cesti povsem nakrog, do Domžalca, sicer lahko malce dolgočasno, a tudi širni gozdovi so lahko lepi.
A se je vse skupaj kar malce zakompliciralo. Cesta na severno/vzhodno stran je bila namreč še kar dobro zasnežena, sem in tja so bili zameti. Tam se je seveda udiralo. In tako smo hodili in hodili in hodili in hodili in hodili.
In še malo hodili. In še malo. Pa potem veliko. Pa še malo. No... tako nekako, v tem stilu. Vrh glave smo imeli že gozdov, ceste in vsega.
Kljub neskončnim poljem žafrančkov.
Počitki vedno gostejši, pa še na koncu je postalo celo vroče!
K sreči je bil Jarški blizu in po mali pavzi smo bili takoj hitrejši in bolj veseli! Pa še sneg je pobiralo kot za stavo!
Potem še jest v Domžalca in še malo matrarije do Mokrice. Presneto dolg pohod je bil tole! Čisto možno, da sva malce pretiravala. Je bilo pa lepo, pa še celo Planino smo dali čez!
A ob vrnitvi je bilo treba kar lepo pospravit, poskusit zadet Tamaučka, kar nam ni uspelo...
naredit eno skupinsko
in se vrnit - eni do gondole in dol, drugi pa do Jelševega konfina, do začetka svinjske.
V poznopopoldanskih urah smo našli še malo poslavljajočega se sončka
in ta bele crocuse vernuse. Bi si lahko želeli še več?
Pomladanska Mokrica je bila res povsem pomladanska. Dež, sneg, sonce, mraz, vročina, vse smo imeli naenkrat.
In ponovno en prekrasen vikend!
Vpiši se