Toliko časa motovilim s temi objavami, da že davno vsi vse objavijo.
A tokrat mi je za oprostit, saj smo šli takoj naslednji dan po Posvetu na morje.
Kako je to fino, ko si veliko pojedel in še več spil in moraš še vse pospravit in se spakirat, naj presodi vsak sam.
Se pa da! In to je bistvo.
Tokrat torej ni bilo nobenega Izziva. Nobene preizkušnje. Nobenega preverjanja, testa, teka, spusta, gonjenja v hrib, igranja nogometa, furanja s kolesom, nič! Ne, ne, športnih aktivnosti imamo dovolj, vrh glave.
Nekateri.
Drugi pa niti ne.
le
Nekateri namreč na tako žurko pritečejo. Iz Ljubljane.
Iz Ljubljane, EJ!!!!!!
Edino, kar se je dogajalo - poleg hrane in pijače - je bila jama! Ja, šli smo si ogledat edini jamarski muzej ter Železno jamo. Kul.
Še dobro, da sem zvedel, da je po naših hribčkih, po katerih se tako brezskrbno podim, posejana kaka stotnija jam. Pa kar nekajkrat vidim v hosti kako betonsko zadevo in se čudim. Evo, zdaj pa vem, kaj je to! Vhodi v jame!
Železna jama ni prav velika, je pa čist luštkana in lepo opremljena. Za turiste.
Kar smo ta dan vsekakor bili.
Večino časa je bila banda namreč takole posejana:
Nisem in nisem jih mogel spravit s kavča, pa tudi, če sem igral na kitaro! Niso se dal spodit!
Neverjetno.
Že dolgo nismo bili take lenobe.
Posvet nam torej ne gre. Drugo leto gremo kam v hribe, lenuhi!