Nekam moramo it, sem si rekel. Cel teden nikjer, saj se mi že meša!
Kam spraviti otroka, da ne bo preveč, ne premalo? Kako to združiti z novim fotoaparatom, ki ga je dobila Flori?
Heh, seveda! Gremo na Veliko Planino na fotošuting! Vsak dobi svoj fotkič in bomo slikal ko nori!
Jasno, da je ideja padla takoj na plodna tla...
Pa smo šli in se odpeljali celo do kamnoloma ter začeli po poti, ki sva jo takrat z Alešem izpustila in šla potem še malo naprej. Tokrat je bilo težko karkoli zgrešit, saj je bilo povsod milijone ljudi.
Res jih je bilo na milijone, si moral kar dobro pazit, da nisi koga pohodil... Še nikoli toliko ljudi!
Med vsemi njimi pa še mi trije, vsak s svojim fotoaparatom! Juhej!
Svojo nalogo smo vzeli potem resno! In slikali.
In slikali.
Morali bit modeli
en drugemu
skratka, zabavali smo se super!
Na koncu smo seveda še malo pretiravali, slikali vse, kar je prišlo pod noge
in povsem pozabili, da bi se kdaj lahko slikali tudi vsi trije skupaj!
Na koncu smo se še dobro napasli na prekrasno zrelih malinah
in zaključili kar štiri ure dolgo pohajkovanje. Štiri ure! smo vzkliknili vsi trije na koncu... Kje?
Seveda nam ni manjkalo brezpotij, strmih klancev navzgor in navzdol, tekanja, prerivanja, pasenja, ležanja, sedenja, padanja in sploh vsega, kar paše zraven.
Že v začetku pa smo sklenili, da na koncu, doma, iz vseh narejenih fotk izberemo tri najboljše. Uuuu, to bo zdaj še dooolg proces in naš izlet se še dolgo ne bo končal!
Mater je bilo lepo!
Vpiši se