by piskec
6. november 2017 14:09
Predbožični čas je bil v letu 2016 s stališča inverzije super zanimiv. A je to pomenilo, da si moral it gor, gor nad meglo!
In me je seveda tiščalo in tiščalo in tiščalo. Dokler se je pač dalo, potem me je pa odneslo proti hribom kar med tednom. Vsaj na Velko je bilo treba it.
Kakor je bilo do Primoža trpljenje v megli, pa se je kmalu nad Primožem razjasnilo. O, ja, in to kako!
Mahnil sem jo po lovski do Kisovca, pozdravit Tomija
nato pa še naprej do Domžalskega doma. Povsod sem samo gledal in porival odprto čeljust nazaj gor. Kako naj ne bi!
S Pasje peči se mi sploh ni dalo več dol. Bil sem v kratkih rokavih (20.12.!), bilo je toplo s prekrasnimi razgledi, v dolini pa...
O, saj, prehod med meglo in soncem je bil prekrasen, srce je kar igralo,
a kaj, ko si potem potopil direkt v meglen zdrizast minus dve. Bljaki.
Kaj torej narest?
Ja, večkrat it! Ven iz megle, gor, gor, gor!