Ok, prigode iz Črne Gore so se končale, potrebno pa je še malo pospraviti, dodat kakšno informacijo.
Ki bo najbrž koristila le nam, a vseeno.
S kartami za hribe, Durmitor, smo imeli kar nekaj težav. Težko jih je najt, ko pa so, so slabe. Zato smo sklenili, da prvo kupimo kje dlje od Durmitorja, običajno so potem na licu mesta cene zasoljene.
Če gremo že skozi glavno mesto, Podgorico, ni hudir, da ne bi kakšne karte imeli, kajne? In so jo imeli, za 4,60€. 3D. V merilu 1:21.000. Zanimive kombinacije.
No, tale 3D se vidi že kar na prvi strani, kakšne druge večje uporabne vrednosti pa nima. Mogoče le poudari globok kanjon reke Tare, ampak to je pa tudi vse.
Je pa karta še bolj zanimivo organizirana. Durmitorja je gor približno četrtina. Največ pa je Sinjevine.
Super, če le ne bi bila tole karta Durmitorja. In toliko ti potem ostane:
No, ko je znani Mišo legenda iz Avtokampa videl, se je začel smejat in seveda ponujat svojo lastno karto. Za samo 2€!
Durmitor, Tara, vse gor!
Čeprav sva bila na začetku oba precej skeptična, sva jo le vzela in naredila sva čisto prav. Kljub temu, da je gor nekaj napačnih in nekaj zastarelih zadev, pa je vseeno kar dosti novejša, kot pa 3D mapa. Pa še cel Durmitor je na eni strani.
In pa rdeče črte kar lepo pomagajo, čeprav nekje pokažejo cesto, drugod pa markirano pot. Pa še to bolj na približno. Tamle okrog jezera do kampa je treba biti kar bolj previden in natančno slediti markacijam.
Tako, da mi je kar malo žal, da nismo šli do konca Črne Gore. Zgleda je celo asfalt.
Na drugi strani pa Tara. Za 2€. Pravzaprav kar ok.
Kolikor imeli povedat o Mišotu gor ali dol, rej je, da ima karte poceni, pa še dol jih lahko snameš! Če mu bo po tisti streli sploh še kdaj delal internet...
Ok, to je to. Ostalih kart Črne Gore pa je kot listja in trave. Pri nas, na Hrvaškem, kjerkoli. Najbrž pa se moraš za Prokletije ali pa za kakšne manj znane planine še mnogo bolj potrudit.
Tole je pa še vstopnica za NP Durmitor. 3€ po glavi v letu 2014.
Vpiši se