Ma, ja. Srečo smo imeli takšno, da kar ni za verjet.
Z vremenom, jasno.
Nič snega, nič dežja, skoraj sonček. Le v Sežani je pihalo, vendar pa je bilo na trasi presenetljivo mirno. Lahko bi bil tudi manj oblečen.
Super je bilo! Sicer moj rezultat ni prav nič posebnega, nikamor nisem napredoval, ampak, če pogledam, da sem v letošnjem letu pretekel ubogih petdeset km, potem se ni za čudit.
8350m, 53:17, 6:22/km, 846kCal, 178/187 obratov, 323m gor in dol.
Kar dobro sem se namatral, klanci so me zdelovali, da je kaj. Tako kot vedno. In jih ni bilo tako malo, se mi zdi, da smo kar naprej nekam v hrib rintali. Na teh klancih bo treba delat, nekateri jih sploh ne opazijo, zame pa taka muka.
Drugače pa sem bil čisto neobremenjen, pravzaprav čisto lepo pripravljen na en dober trening. Edina skrb, ki sem jo imel, je bila, da bi zgrešil odcep za 8km in bi se znašel na progi za 21km... To pa me je malce skrbelo.
Sem se pa tudi igral z uro in si naštimal avtomatske kroge na kilometer. Pametna ideja. Malo manj pametna ideja je bila, da sem si šel štimat še prikaz na uri, tako sem večino časa buljil v navadno uro in datum. Ne-pametna ideja. Do drugič bi si lahko zapomnil, da takšnih stvari pač ne počneš pred tekmo.
Je pa imelo to eno dobro stran - obratov nisem prav dobro videl... In sem šel po občutku. Kar pomeni, kar lepo čez 180.
- 1.km - 6:08/km, 168/177
- 2.km - 6:15/km, 175/179
- 3.km - 6:30/km, 176/178
- 4.km - 6:42/km, 178/184
- 5.km - 6:26/km, 179/183
- 6.km - 6:41/km, 180/183
- 7.km - 6:12/km, 182/184
- 8.km - 6:10/km, 185/187
- 350m - 6:15/km, 183/185
Lepo se vidi, kako gredo obrati gor. In kje so klanci. Vidi se tudi, da sem zadnja dva km hotel pospeševati (no, malo mi je celo uspelo), ampak je bila težka, že klanec čez ac je lahko presneta ovira...
Zdaj si lahko edino predstavljal, kje so moji obrati, če bi šel tečt na 21km... Pri 200???
Vsem ostalim udeležencem pa vse čestitke! Še posebno Wegi za PB, Vremenu, da se je sploh odločil priti in tudi za njegov PB, ter našima dvema Krtoma, ki sta mi delala družbo, Borisu in Stanetu!
Seveda pa gre največja zahvala Heleni in tamaučku, ki sta mi delala še posebno fino družbo! In sta navijala. In sta čakala. In sta zmrzovala. Pa sta vseeno bila zadovoljna in vesela.
Super je bilo, nič drugega ne morem reč! Velika verjetnost je, da ponovimo to še naslednje leto!
Vpiši se