To The Limits And Beyond

by piskec 9. julij 2007 21:28

Sem in tja sem pa res trmast. Včasih, ko tečem, je to čisto v redu, me zna trma držat, da odtečem. Včasih, za šankom, je pa ravno obratno, bognedaj, da bi rekel: ne, ne, ne bom piva... Morda je pa enako: To The Limits And Beyond... Ah.

No, tekel sem do Gradiškega. Ja. K pr'norch čist zares.

11.185m, 1:19:38, 170/92%, 1248kCal, 7:07/km. Juhehehehehjejejej!

Meritev ni čisto natančna, s sabo sem namreč trogal še GPS v obliki PocketLoox-a, ki je sicer vse fino narisal, a preveč natančen tudi ta ni bil. Tako, da sem usekal povprečje dolžine med njim in Nvatlasom. Kaj pa čem drugega.

Me prav zanima, kako natančen je Forerunner 305? Hm, hm. Moram Looxa sprobat še z biciklom, morda mu gredo hitrejše fure bolje. Čeprav je magija proti mojem GPSju, dosti bolj natančen.

Kakorkoli, pretekel sem 11km! Pripravljen na Borških 11.000! 80 minut teka! Juhuhu.

Na poti sta tudi dva kar precej fina klanca, ta najhujšo strmino sem prehodil, približno 500m, več sigurno ne. Pa še s hojo z dolgimi koraki prav lepo vzdržujem 175 obratov. Sploh pa grem hitreje, kot da tečem... Pri teku v fin klanec sem takoj na 182, pretiraval pa res ne bi rad. Nekje mali do srednji klanci pa niso problem, jih lahko - seveda počasi - kar lepo odtečem.

Bom pač hodil v klance, kaj čem. Sicer je bilo na poti le okoli 170m višinske, Borški so bolj hudi. Bom že. Posebno poglavje pa je tek navzdol. Tam sem šele počasen! Hja, imam samo dve koleni in en gleženj in pol. Pa me je že začelo špikat v kolenu, torej previdno! Na koncu se celo zgodi, da sem v klanec hitrejši kot dol...

Ta zadnja dva km sem pa že malo trpel. Psihično, ni se mi dalo več, ni bilo več motiva, do Gradiškega sem prišel, nazaj je pa vedno jajec. Res je tudi, da sem zdajle še vedno malo zmatran, nekje vmes bi moral kaj pit, bi prav prišlo.

Vsega skupaj sem se le parkrat ustavil, pri Gradiškem, pol minute, vmes pa ene trikrat, dvakrat sem SMS dobil (grr) in nisem videl, če se nisem ustavil, enkrat pa sem dobil kamen v supergo nekje zadaj. Pa hodil sem dvakrat v ta hude klance in to je to. Pravzaprav kar priden, čas pa je tudi zelo ok, vsaj zame, no...

Jaz samo upam, da me bodo ostali udeleženci Borških 11 čakali toliko časa, če vzamem še klance - eno uro in pol. Al bodo že prej vse spili in pojedli... Šmrk.

Ah, nisem tako hiter, sem pa žilav. Volja je v meni, anede?!

Tags:

pr norch

Komentarji (4) -

Vreme
10. 07. 2007 07:45:13 #

Ta tvoj tek pa že res "pri norcih" ;)

Kaj zadaj to pomeni, da te gležen ne boli več tako močno, ali pa preizkušaš svojo trmo? A si se vstrašil dveh kolesarskih krogov po Borštu???

Vsekakor čestitke???

piskec
10. 07. 2007 07:57:59 #

Ma ja, trmast sem. Gleženj pa se (še) drži.

Sem hotel samo probat ali zmorem. Bom pa raje treniral na krajših progah...

Hvala!

dr.Wega
10. 07. 2007 10:08:01 #

Ful kul špon špica d best mega super!

Čas naj te ne skrbi, tudi moji časi so tod okoli (10,5 km približno 70 minut) pa tudi klanci niso tako hudi kot si misliš.
Se prav res že veselim!!!

piskec
10. 07. 2007 10:40:44 #

Veselim se tudi jaz, samo, da ne bom preveč resno vzel... Ah, se ni za bat! ;)

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS