Spet med živimi

Počasi se življenje vrača vame. Počasi.

Pravzaprav nisem nič kaj boljši, kot sem bil prejšnji teden, ampak večno pa ne morem biti doma in nič delat. Še zdravnici sem lepo rekel: "če bi bilo to pet let prej, bi najbrž šel v službo in se delal, kot da nič ni, ampak zdajle... ne, preprosto povedano: ne da se mi več."

"Oh, potem pa ostanite do petka doma!", je rekla.

Pa sem. A ni fajn imet take dobre zdravnice? Res pa je, da me vidi samo takrat, ko je res kaj narobe. Drugače raje ne grem k njej, ker me kar naprej krega. Če ne zaradi cigaret pa zaradi pritiska. Jaz pa se počutim tam kot paglavec, ki ga babica zaloti, ko krade marmelado. Eh...

Pa teden sploh ni bil nič prazen. Veliko se je dogajalo, še posebej potem čez vikend, tako sem danes spet dodobra skurjen. Ampak treba se je pobrat, mogoče grem celo tečt danes. Bi bil (že spet!) skrajni čas. Počasi tudi kaj spišem tukajle gor. En kup slik sem nafotkal, bomo videli, kdaj jih spravim gor.

Pravzaprav pa sploh ni bilo tako slabo. Take - cele - počitnice, kot otroci, kaj?