O, letos pa nam je bilo z morjem lepo postlano!
Najprej smo šli peš. Potem smo pa samo še počivali, ležali na hrbtu in sedeli na tazadnji.
Letos smo si ga privoščili kar trikrat. Uau.
Za ta drugič se lahko le iskreno zahvaliva Darji in Dejanu, ki sta nas gostila kar nekaj dni, Tamaučka pa še cel teden naprej. Pravzaprav je bilo enkratno, morda pa je morje res lahko tudi takšno?
Ne pa da vedno samo skačemo naokrog kot nori.
Tako pa smo se tokrat raje več posvečali morju
iskanju novih zalivov in skakanju v vodo
lahko bi rekel - uživanju.
Ogledali smo si celo tekmo v vaterpolu, tretja liga. Mater se tunkajo!
Midva sva si na koncu izborila še en svoj dan, kjer sva... ah, dejte no, pa ja ne mislite, da prav vse povem?!
Malo sva si ogledala Zadar
in Zemljo od bolj daleč
kaj več bom pa raje zamolčal.
Domov sva se spet vračala nekje po svoje, vedno najdeva kake potke po katerih potem potujeva cel božji dan. Ampak se splača, tokrat sva naletela na presneto zanimivo čebelarsko zadevo nekje sredi Bele Krajine.
Naletela pa sva tudi na gostilno neke davne mladosti, ki se je izkazala za precej dober zadetek. Pa čeprav že v nalivu sončne strani alp...
Tamauček pa je ostal na hrvaški obali in služil dobre denarce.
O, ja, lahko je tudi takšno! Nama je bilo prav všeč, je pa res, da ne sme trajati predolgo!
Bi se človek še navadil!
Vpiši se